fbpx

Hipnotizirani možgani (Radio Prvi)

Avtorica: Darja Pograjc

Hipnotske fenomene, ki jih za zabavo občinstva izvajajo laiki in samouki, imenujemo “odrska” hipnoza. Pa ste vedeli, da poznamo tudi medicinsko hipnozo – znanstveno dokazano metodo, ki jo uporabljajo nekateri zdravniki, zobozdravniki in psihologi?

Hipnoza ni spanje

Kljub temu da genetske raziskave kažejo, da imamo vrojeno sposobnost za razvijanje transa, nismo vsi enako dojemljivi za hipnozo. “Tisti ljudje, ki so bolj dojemljivi za hipnozo, pri teh bi lahko dosegli, da bi zavest zmanjšali tudi do 10%,” pove terapevtka medicinske hipnoze, asist. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med. s Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana, ki se ukvarja s področjem nevroanestezije.

“Torej še vedno so budni, ampak so oddaljene misli, analitično mišljenje, logično razmišljanje in na plan pride podzavest, v kateri se lahko razvija kreativnost, domišljija, fantazije, želje, pozitivno mišljenje.”

Hipnoza torej ni spanje. Gre za spremenjeno, a budno stanje zavesti. Predstavljajte si, da berete dobro knjigo in se potopite v namišljeni svet, ki ga opisujejo besede. Gre za hipnozi podobno stanje – za spremenjeno stanje zavesti z usmerjeno pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestnostjo.
 
Kaj se dogaja v možganih?


Kognitivna nevroznanost kaže veliko zanimanja za raziskovanje hipnoze kot posebnega, spremenjenega stanja zavesti. Dokazano je namreč, da hipnoza spreminja možganske povezave in vpliva na rast novih živčnih celic v možganih. Kako raziskujejo, kaj se dogaja v hipnotiziranih človeških možganih?

“Funkcijska magnetna resonančna slikovna diagnostika analizira funkcijsko povezanost treh možganskih omrežij, ki so odgovorna za usmerjeno pozornost, delovni spomin, motivacijo za spopad z izzivi in stresom ter odklopom od zunanjega sveta.”

Dodana vrednost v medicini

Pri nas se medicinska hipnoza lahko uporabi kot predpriprava na operacijo. Z njo lahko pred operacijo zmanjšajo negativne občutke (predvsem strah) ter ojačajo prijetne izkušnje in občutke iz preteklosti. To terapevti najpogosteje dosežejo z metodo uvajanja s poglobljeno sprostitvijo.

“Za takšno metodo uvajanja v hipnozo porabimo največ časa, ampak se bolniki zelo sprostijo in včasih je že to dovolj. Nekateri terapevti uporabljajo pa tudi samo gledanje v oči ali gledanje svinčnika. Kakršenkoli način, da dosežemo usmerjeno pozornost bolnika.”

Medtem ko hipnozo pri nas lahko uporabijo zgolj zato, da bolnika pripravijo oz. pomirijo pred operacijo, bodo v Belgiji pod hipnozo kmalu operirali deset tisočega pacienta. Tudi nekatere druge zahodne države so jo uvedle v vsakodnevno prakso priprave bolnikov na operacije ter njihovo spremljanje med in po posegu, medtem ko v Sloveniji to zaenkrat še ni redna praksa.

Vir: Radio Prvi

Hipnoza je vse prej kot le odrska zabava (Val 202)

Avtorica: Maja Ratej

Hipnoza na odru je le zelo majhen, predvsem pa manj pomemben način uporabe te izjemne metode, ki brez dodatnih farmacevtskih sredstev pomaga tudi zdraviti. Medicinska hipnoza, ki je v nekaterih državah tudi uradno priznani del zdravstvene obravnave, je v uporabi tudi pri nas.

Vsaka hipnoza je sodelovalen proces, je oblika komunikacije, zato – če jo izvaja laik z nepoštenimi nameni – lahko izzove težave, poudarja terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut. “Večina ljudi je dovzetnih, motiviranih. Tistih, ki se ne da hipnotizirati, je zelo malo, tudi tistih, ki so zelo dovzetni, je malo.” Pajntar Plutova je tudi pometla s strahovi, češ »še vedno smo vsakega klienta zbudili«, ob tem pa je posebej opozorila na to, da hipnozo izvajajo le za to usposobljeni strokovnjaki in ne laiki.

Vsaka hipnoza je sodelovalen proces, je oblika komunikacije, zato – če jo izvaja laik z nepoštenimi nameni – lahko izzove težave.

Medicinska hipnoza je lahko v pomoč pri zdravljenju različnih depresivnih stanj, tesnobe, anksioznosti, strahov, motnjah prehranjevanja, boju z zasvojenostjo, krepitvi samozavesti, zmanjševanju treme, jecljanju, motnjah govora, težavah s spanjem, glavobolih in pri številnih psihosomatskih obolenjih. Med zdravniki, ki pri nas največkrat uporabljajo hipnozo, so zobozdravniki, ginekologi oziroma babice v porodnišnicah in pediatri.

“Z medicinsko hipnozo lahko lepo pomagamo otrokom, ki imajo težave z nočnim močenjem postelje, tiki, koncentracijo in strahovi.” -pediatrinja dr. Helena Mole

Hipnoza lahko nadomesti anestezijo med operacijami

Zanimivo je, da je lahko hipnoza v pomoč tudi pri tako zahtevnih postopkih, kot so operacije. Ena od vodilnih na tem področju v tujini je dr. Marie-Elisabeth Faymonville, ki deluje v univerzitetnem bolnišničnem centru v belgijskem Liegeu. “Uporabljamo tehniko hipnosedacije, ki združuje tehniko hipnoze, malenkosten odmerek zdravila in lokalno anestezijo, za kar poskrbi anestezist. To delamo že od leta 1992.”

“S hipnosedacijo pacienti ostanejo pri zavesti, okrevajo hitreje, po posegu občutijo manj bolečin, manj slabosti in ne bruhajo. Hitro so nared, da se vrnejo na delo, hitreje se počutijo zmožni početi vsakodnevne reči. Skratka, okrevanje po operaciji je precej hitrejše.”

V Sloveniji česa takega še ne izvajajo, so pa pred nekaj več kot enim letom izvedli prvo operacijo, pri kateri niso uporabili anestezije, temveč hipnozo. Operiral je prof. dr. Uroš Ahčan, kot terapevt medicinske hipnoze je sodeloval Mitja Perat, kot pacient pa zdravnik in specializant anestezije in tudi sam terapevt medicinske hipnoze dr. Matej Serdinšek, ki je med samim postopkom operacije vse skupaj čutil kot risanje po koži s svinčnikom. Opisuje tudi, da mu je čas izjemno hitro tekel. Šlo je za odstranitev znamenja na njegovem vratu, pri čemer so natančno spremljali kazalce, ki so merili bolečino.

Operacija, poudarja Serdinšek, je bila bolj poskus, kako zapolniti vrzel med hipnozo na eni strani in sodobno, z dokazi podprto medicino na drugi. Ob dolgotrajni in skrbni pripravi jim je to v tem primeru tudi uspelo, kar pa še ne pomeni, da bi bile lahko operacije pod hipnozo stalna ali vsaj pogosta praksa pri nas v prihodnje.

V sedemdesetih v Kranju pod hipnozo rojevala vsaka peta

V Sloveniji imamo društvo za medicinsko hipnozo, ki že več let usposablja strokovnjake na tem področju. Njegov ustanovitelj je prof. dr. Marjan Pajntar, sicer specialist ginekologije in porodništva, ki je pred desetletji tudi pripeljal medicinsko hipnozo v Slovenijo. V sedemdesetih letih je na primer porodnišnica v Kranju tako slovela zaradi njegove medicinske hipnoze, da so tja prihajale rojevat ženske iz vse Slovenije, skupno pa so takrat pod hipnozo pod njegovim nadzorom izvedli več kot petino porodov.

Vabljeni k poslušanju celotne oddaje.