Predavanje podpredsednice Društva za medicinsko hipnozo Slovenije as. dr. Jasmine Markovič Božič, dr. med. na Tednu možganov v organizaciji Slovenskega društva za nevroznanost SiNAPSA.
As. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med.
Klinični oddelek za anesteziologijo, reanimatologijo in intenzivno terapijo operativnih strok; UKC Ljubljana
[email protected]
Uvod
Hipnoza je definirana kot stanje zavesti z usmerjeno pozornostjo, zmanjšano zunanjo
zavestnostjo in povečano sugestibilnostjo (1,2).
Hipnoza je naravno ponavljajoč fenomen in jo je doživel že skoraj vsakdo v različnih dnevnih situacijah kot je gledanje televizije, poslušanje glasbe, pri avtomatični vožnji po cesti z avtom itd. Hipnoza ni primerna za ljudi s srčnimi obolenji, epilepsijo, hudo astmo in psihozo.
Gre za budno stanje intenzivne relaksacije in koncentracije, pri katerem se zunanja zavestnost zmanjša oziroma oddalji od realnosti, oddaljene so misli, analitično mišljenje, logično razmišljanje. Na plan pride podzavest, v kateri se lahko razvijajo domišljija, fantazije, želje, pozitivno mišljenje. Podzavest lahko kreativno odgovarja na sugestije. Bolnik se lahko osredotoči na stvari, ki jih želi spremeniti in na načine kot lahko to najbolje stori, sproščeno, brez analitičnih in tesnobnih razmišljanj (1,2).
V hipnozi se lahko človek fizično in umsko sprosti globlje kot v budnem stanju. Poveča lahko svojo zmožnost koncentracije, doseže zmožnost spremenjenega zaznavanja, poveča ali zmanjša zmožnost spominjanja, pridobi kontrolo nad normalno nekontroliranimi fiziološkimi funkcijami, kot so krvni pritisk, krvni pretok in bitje srca, vpliva lahko tudi na delovanje votlih organov in pridobi toleranco za logične nesmisle.
Trans imenujemo katerokoli stanje zavesti, kjer ima oseba zoženo usmerjeno pozornost. Po predhodni pripravi bolnika hipnotizer izvede postopek hipnotične indukcije in popelje bolnika v pozitiven trans, v katerem se izvajajo terapija in sugestije. Hipnotično stanje se lahko vzpostavi v procesu relaksacije, s preusmeritvijo pozornosti, z disociacijo, z željami in pričakovanji. Vse to je pogojeno s subjektovo predstavljivostjo. Zelo pomembna faza hipnoze je zbujanje iz transa, ki mora bolnika telesno in umsko povrniti v predhipnotično stanje (1,2).
Medicinska hipnoza
Medicinska hipnoza je psihoterapevtski pristop za premagovanje psihičnih in telesnih težav. Izvaja jo strokovno usposobljeni terapevt, običajno zdravnik ali psiholog, ki je opravil dodatno izobraževanje. Znanstvene raziskave potrjujejo učinkovitost hipnoze pri krepitvi samozavesti in večji učinkovitosti v športu, glasbi in drugih življenjskih izzivih ter pri zdravljenju tesnobe, strahov, fobij, odvisnosti, psihosomatskih bolezni in bolečine (1,2).
Kljub temu, da genetske raziskave kažejo, da imamo prirojeno sposobnost za razvijanje transa, nismo vsi enako dojemljivi za hipnozo (hipnotizabilni, sugestibilni). Tisti ljudje, ki so bolj dojemljivi za hipnozo, lahko zmanjšajo zavestnost na 10%. Raziskave kažejo, da je večja hipnotizabilnost povezana z večjimi koncentracijami metabolita dopamina, to je homovanilične kisline v možganski tekočini (likvorju) (3).
Posnetki funkcijske magnetne resonance v mirovanju in med hipnozo so pokazali funkcijsko povezanost treh možganskih omrežij, ki so odgovorna za usmerjeno pozornost, delovni spomin, motivacijo za spopad z izzivi in stresom ter odklopom od zunanjega sveta. Ta omrežja so: izvršilno (ECN-executive control network: usmerjena pozornost in delovni spomin), glavno (SN-salience network: delovni spomin, izzivi, anksioza, čustva,volja) in privzeto (DMN-default mode network: razmišljanje in počitek) (4,5).
Ena zadnjih raziskav je pokazala, da je med hipnozo zmanjšana aktivnost SN in DMN, ter povečana funkcijska povezanost med ECN in SN ter zmanjšana povezanost med ECN in DMN. Vse te spremembe v aktivnosti možganskih omrežij razložijo usmerjeno pozornost, povečan nadzor nad fiziološkimi in vegetativnimi funkcijami in vpliv na samozavest med
hipnozo (6).
Uporaba medicinske hipnoze za operacije in posege
Operacije in posegi so povezani s stresom, ki lahko povzroči negativne izkušnje in posledice (bolečina, slabost, utrujenost, telesna prizadetost, slabše celjenje ran) (7,8). Medicinska hipnoza je nefarmakološka metoda, ki nima stranskih učinkov, ima pa številne prednosti pri zmanjševanju kirurškega stresa (7,8,9). Prva dokumentirana uporaba medicinske hipnoze sega v leto 1830, ko sta Jules Cloquet in John Elliotson izvajala večje operacije pod hipnozo (10,11). Odkritje anestetikov je hipnozo potisnilo v ozadje, kasneje pa je oživela kot dopolnilna metoda pri splošni anesteziji in sedaciji (12). Od leta 1992 se rutinsko uporablja kot dodatek k sedaciji in področni anesteziji (hipnosedacija) (13-18). V času pred, med in po operaciji se lahko uporabi kot dopolnilna terapija za zmanjšanje stresa, tesnobe, bolečine, slabosti, utrujenosti, vnetnega odziva, porabe učinkovin in bivanja v bolnišnici. Med operacijo poveča udobje bolnika, zmanjša anksiozo, bolečino in porabo anestetikov, omogoči boljše operativne pogoje in hitrejše okrevanje bolnikov (14,19). Medicinska hipnozo je dodana vrednost standardnih anestezioloških protokolov za določene operacije in skrbno izbrane bolnike.
Raziskave kažejo na morebiten vpliv in ugodnejšo prognozo rakave bolezni (20,21). Pozitiven psihološki učinek terapevtske komunikacije s pomočjo hipnoze se je pokazal tudi pri bolnikih, operiranih zaradi možganskega tumorja (21-24).
V naši ustanovi izvajamo možganske operacije v budnem stanju (awake neurosurgery) za odstranjevanje možganskih tumorjev in vstavljanje globokih stimulacijskih možganskih electrod (DBS). Bolnike sediramo z deksmedetomidinom in izvedemo blokado skalpa z lokalnim anestetikom (22). Ker smo želeli izboljšati naš pristop in sodelovanje z bolniki, jih motivirati in jim dati psihološko podporo, smo v zadnjem času uvedli terapevtsko komunikacijo s pomočjo medicinske hipnoze. S pomočjo hipnoze so bolniki manj sedirani in bolj sposobni sodelovati tekom celotnega posega, hkrati so pod manjšim stresom in bolj motivirani za aktivno sodelovanje pri operaciji. Hipnozo izvedemo 2-5 dni pred operacijo, ko pridobimo bolnikovo soglasje in zaupanje. Naučimo jih tehnike dihanja in ustvarjanjapredstavnosti o varnem in prijetnem kraju. Tehnika temelji na oživitvi prijetnih življenjskih izkušenj. Bolnikovo počutje in sodelovanje med operacijo vrednotimo s posebno numerično lestvico.
Literatura
1. https://www.hipnoza-dmhs.si/objave
2. Elkins GR, Barabasz AF, Council JR, Spiegel D. Advancing Research and Practice: The Revised APA Division 30 Definition of Hypnosis. American Journal of Clinical Hypnosis 2015;Vol.57, Iss. 4.
3. Spiegel D, King R. Hypnotizability and CSF HVA levels among psychiatric patients. Biol Psychiatry 1992;31:95-8.
4. Seeley WW, Menon V, Schatzberg AF, Keller J, Glover GH, Kenna H, Reiss AL, Greicius MD. Dissociable intrinsic connectivity networks for salience processing andexecutive control. J Neurosci 2007;27:2349-56.
5. McGeown WJ, Mazzoni G, Venneri A, Kirsch I. Hypnotic induction decreases anterior default mode activity. Consciousness and Cognition 2009;18:848-55.
6. Jiang H, White MP, Greicius MD, Waelde LC and Spiegel D. Brain activity and functional connectivity associated with hypnosis. Cerebral Cortex 2017 August; 27:4083-93.
7. Schnur JB, Bovbjerg DH, David D, Tatrow K, Goldfarb AB, Silverstein JH, et al. Hypnosis decreases presurgical distress in excisional breast biopsy patients. Anesthesia and Analgesia 2008;106(2):440-4.
8. Schnur JB, Kafer I, Marcus C and Montgomery GH. Hypnosis to manage distress related to medical procedures: A meta-analysis. Contemporary Hypnosis 2008;25(3-4):114-28.
9. Tefikow S, Barth J, Maichrowitz S, Beelmann A, Strauss B, Rosendahl J. Efficacy of hypnosis in adults undergoing surgery or medical procedures: A meta-analysis of randomized controlled trials. Clinical Psychology Review 2013;33:623–36.
10. Rosen G. Hystory of hypnosis. In: Schneck JM ed. Hypnosis in modern medicine. Springfield, Charles C Thomas; 1953. 3-27.
11. Blankfield RP. Suggestion, relaxation, and hypnosis as adjuncts in the care of surgery patients: a review of the literature. Am J Clin Hypn 1991 Jan;33(3):172-86.
12. Wobst AHK. Hypnosis and Surgery: Past, Present, and Future. Anesthesia & Analgesia 2007 May;104 (5):1199-208.
13. Faymonville ME, Mambourg PH, Joris J, et al. Psychological approaches during conscious sedation. Hypnosis versus stress reducing strategies: a prospective randomized study. Pain 1997;73:361–7.
14. Faymonville ME, Fissette J, Mambourg PH, et al. Hypnosis as adjunct therapy in conscious sedation for plastic surgery. Reg Anesth 1995;20:145–51.
15. Meurisse M, Hamoir E, Defechereux T, et al. Bilateral neck exploration under hypnosedation. A new standard of care in primary hyperparathyroidism. Ann Surg 1999;229:401–8.
16. Faymonville ME, Meurisse M, Fissette J: Hypnosedation: a valuable alternative to traditional anaesthetic technique. Acta Chir Belg 1999 Aug; 99(4):141-6.
17. Vanhaudenhuyse A , Laureys S, Faymonville ME. Neurophysiology of hypnosis. Clinical Neurophysiology 2014;44:343-53.
18. Hinkelbein J, Lamperti M, Akeson J, Santos J, Costa J, De Robertis E, Longrois D, Novak-Jankovic V, Petrini F, Struys MMRF, Veyckemans F, Fuchs-Buder T and Fitzgerald R. European society of anaesthesiology and European board of anaesthesiology guidelines for procedural sedation and analgesia in adults. Eur J Anaesthesiol 2018;35:6-24.
19. Faymonville ME, Vogt BA, Maquet P, Laureys S. Functional neuroanatomy of the hypnotic state. J Physiol Paris 2006;381-400.
20. Potié A, Roelants F, Pospiech A, Momeni M and Watremez C. Hypnosis in the perioperative management of breast cancer surgery: clinical benefits and potential.