fbpx

Avtor: Denis Živčec

Nedeljska oddaja Hipnoza: dobra zabava, ki jo pripravlja Pop TV deli mnenja. So tekmovalci v oddaji bili res hipnotizirani, ali pa smo gledali le bizarno amatersko igro? Vprašali smo avtoriteto s področja hipnoterapije.

Že dolgo mnenja televizijskih gledalcev niso bila tako deljena kot minulo nedeljo, ko je Pop TV predvajala prvo iz serije oddaj Hipnoza: dobra zabava. Kar v tujini poznajo že desetletja, je sedaj prišlo še na slovenske televizije, v slovenski produkciji. Peterico kandidatov je hipnotiziral hipnotizer in jih pripravil do tega, da so pred kamerami glave tiščali v torte, vpili, žlobudrali v nečem kar je spominjalo na japonščino, lezli med kače in voditelju Boštjanu Romihu segali v besedo. Dovolj bizarni prizori, da so se nekateri krohotali do solz, drugi pa spraševali, kaj sploh imajo od gledanja takšne oddaje, ali je sploh vse res in ali nas ob nedeljah zvečer zabava le (slaba) amaterska igra?

Navdušeni in zgroženi odzivi so v hipu napolnili družbena omrežja, kjer dvomljivcev ne manjka. Ali je s hipnozo kaj takega res mogoče doseči, in če že, ali je takšno igranje s človeško psiho lahko nevarno in, kaj o hipnozi v zabavne namene meni stroka, smo vprašali avtoriteto s področja hipnoterapije, profesorja ginekologije in porodništva, diplomiranega psihologa in hipnoterapevta prof. dr. Marjana Pajntarja, ki mu je, med drugim, zlato plaketo podelilo Evropsko združenje za hipnozo v psihoterapiji in psihosomatiki.

Preden smo se lotili televizijskega šova, smo ga vprašali, kaj hipnoza sploh je?

“Hipnoza je spremenjeno stanje zavesti z usmejeno pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestnostjo. Gre za budno stanje intenzivne relaksacije in koncentracije, v katerem je oseba bolj dovzetna za sugestije, kar ji lahko pomaga pri spreminjanju neželenih navad in lastnosti.

Preprosto povedano gre za stanje zamaknjenosti, ozko usmerjene pozornosti samo na določeno dejavnost ali objekt, ki ga je v vsakdanjem življenju izkusil vsak (poslušanje glasbe, gledanje televizije). Naloga terapevta pa je, da v tem stanju s psihoterapevtskimi sredstvi pacientu pomaga olajšati njegove težave oziroma mu nakaže možnost sprememb, če je za to le dovolj motiviran.

Sama hipnoza na sebi je sicer zanimiv fenomen, a je brez medicinsko psihološke podlage zvedljiva zgolj na “dobro zabavo”. Upam, da to pojasni ključno razliko med medicinsko in odrsko hipnozo, na katero moramo v zadnjem času ves čas opozarjati,”

pojasnjuje dr. Pajntar.

Tradicija uporabe hipnoze v medicinske namene sega že v stari Egipt, hipnoterapija pa se je skozi zgodovino izoblikovala v trdno in znanstveno podprto metodo zdravljenja, s katero dosegamo dobre rezultate pri zdravljenju psihičnih in psihosomatskih obolenj. “Osebno se največkrat srečujem z anksioznimi pacienti, veliko je tudi depresije in raznih fobij. Hipnotski pristop pa je lahko uspešen tudi pri vseh psihosomatskih boleznih, kot so migrene, sindrom iritabilnega kolona, pri raznih tikih in škodljivih navadah.

Izjemno uporabna je tudi zmožnost zmanjševanja bolečin v hipnotičnem stanju. Januarja 2016 smo bili celo priča prvi evidentirani operaciji zgolj pod medicinsko hipnozo (operacijo je izvedel dr. Uroš Ahčan, hipnozo pa terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat, op.a.). Na tem področju pa je še ogromno neizkoriščenega potenciala, na primer v zobozdravstvu,” dodaja.

Kako dolgo se hipnotizer izobražuje, da je pripravljen na soočenje s pacientom?

“Različno. Saj veste, čim dlje, tem bolje. V Veliki Britaniji na primer obstaja možnost podiplomskega študija medicinske hipnoze, v Sloveniji pa je to področje s strani države praktično neurejeno, zato smo priča porastu številnih nekvalificiranih samooklicanih hipnoterapevtov, ki sicer lahko obvladajo hipnotično indukcijo, kar pa je daleč od tega, da bi v hipnozi znali voditi celotno terapijo.

Edina institucija, ki se zavzema za celostno izobraževanje zdravnikov in psihologov in regulirano podeljevanje licenc terapevtom medicinske hipnoze v Sloveniji, je Društvo za medicinsko hipnozo Slovenije, ki smo ga skupaj s sodelavci ustanovili leta 2006. Minimalno izobraževanje, ki ga mora pri nas opraviti vsak zdravnik ali psiholog obsega sedem vsebinskih sklopov po 15 ur predavanj, demonstracij in vaj. Organiziramo pa tudi strokovne sestanke, seminarje z mednarodno udeležbo ter redne intervizije.”

In zdaj, tudi pri nas, hipnoza v zabavne namene. Hipnotiziranci, ki tiščijo glave v torte in pred kamerami vreščijo. Kakšno je vaše mnenje o tem?

“Uporaba hipnoze kot sredstva v zabavni industriji ima tako dobre kot slabe plati. Po eni strani takšne oddaje vzbujajo radovednost v zvezi s hipnozo, saj siloviti prizori pogosto fascinirajo in spodbujajo ljudi k iskanju razlag in dodatnih informacij, kar je zagotovo pozitivno, če ljudem na svetovnem spletu uspe odkriti, da odrska hipnoza ni edina možna oblika uporabe hipnoze.

Po drugi strani pa se v omenjenih oddajah hipnozo prikazuje kot domala mistično obliko manipulacije, hipnotizerja pa kot mogočnega oblastnika, nosilca skrivnih moči in sposobnosti. Laični prenos videnih prizorov na področje medicinske hipnoze tako lahko pomeni spajanje znanosti in vraževerja, kar je nasploh simptom današnje dobe in nadvse zaskrbljujoče. Terapevt medicinske hipnoze nikakor ni subjekt vednosti, ki pacientu ukazuje in je v razmerju do njega gospodar. Nikakor.”

Po oddaji Hipnoza: dobra zabava na Pop TV se veliko ljudi sprašuje… Ali je to sploh mogoče? Kaj menite vi? Koliko je šlo za igro in koliko res za hipnotizirano stanje?

“Zagotovo je mogoče. Vse, kar je bilo prikazano, je v hipnotičnem stanju mogoče doseči, če le najdemo dovolj dovzetne osebe. Pri tem je potrebno poudariti, da so bili nastopajoči v oddaji izbrani na podlagi avdicije in verjetno temeljito opravljenih testov sugestibilnosti. Z nastopajočimi je bilo po mojem mnenju opravljenih tudi precej treningov hitrih indukcij in predhodnih priprav.”

Je tovrstno igranje s človeško psiho lahko nevarno? Pušča posledice?

“Na razpravah v našem društvu smo prav glede tega vprašanja prišli do zaključka, da bi bilo nastopajoče pred tako oddajo smiselno psihološko pregledati, saj lahko induciranje globokega transa povzroči nehoteni priklic potlačenega travmatičnega dogodka, kar ob neustreznem ukrepanju hipnotizerja lahko rezultira celo v posttravmatski stresni motnji. Hipnoza, ki jo izvaja strokovno nepodkovani laični hipnotizer tako lahko pusti negativne posledice.”

Ali lahko hipnoza v zabavne namene krni ugled celotne stroke, vas, ki s pridobljenim znanjem ljudem pomagate?

“Mnogo let smo se borili, da bi 
medicinski hipnozi v strokovni in laični javnosti dali pravo mesto. Ta namen v Sloveniji še ni popolnoma dosežen, zato lahko take in podobne oddaje gledalca hitro prepričajo v enoznačnost hipnotskega pristopa in utrdijo stereotipe o hipnozi, ki so globoko vtisnjeni v ljudski spomin.

Hipnoza je lahko izjemno uporabno in učinkovito orodje, če ga uporablja ustrezno usposobljen strokovnjak z ustrezno primarno izobrazbo. Zato še enkrat opozarjam na jasno ločnico, ki obstaja med hipnozo za zabavo in hipnozo v zdravstvene namene, gledalce pa pozivam k pozornosti in ustreznem informiranju.”

​Vir: Večer