fbpx

Hipnotizirani možgani

Predavanje podpredsednice Društva za medicinsko hipnozo Slovenije as. dr. Jasmine Markovič Božič, dr. med. na Tednu možganov v organizaciji Slovenskega društva za nevroznanost SiNAPSA.

Video prispevek.

As. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med.
Klinični oddelek za anesteziologijo, reanimatologijo in intenzivno terapijo operativnih strok; UKC Ljubljana
[email protected]

Uvod
Hipnoza je definirana kot stanje zavesti z usmerjeno pozornostjo, zmanjšano zunanjo
zavestnostjo in povečano sugestibilnostjo (1,2).

Hipnoza je naravno ponavljajoč fenomen in jo je doživel že skoraj vsakdo v različnih dnevnih situacijah kot je gledanje televizije, poslušanje glasbe, pri avtomatični vožnji po cesti z avtom itd. Hipnoza ni primerna za ljudi s srčnimi obolenji, epilepsijo, hudo astmo in psihozo.

Gre za budno stanje intenzivne relaksacije in koncentracije, pri katerem se zunanja zavestnost zmanjša oziroma oddalji od realnosti, oddaljene so misli, analitično mišljenje, logično razmišljanje. Na plan pride podzavest, v kateri se lahko razvijajo domišljija, fantazije, želje, pozitivno mišljenje. Podzavest lahko kreativno odgovarja na sugestije. Bolnik se lahko osredotoči na stvari, ki jih želi spremeniti in na načine kot lahko to najbolje stori, sproščeno, brez analitičnih in tesnobnih razmišljanj (1,2).

V hipnozi se lahko človek fizično in umsko sprosti globlje kot v budnem stanju. Poveča lahko svojo zmožnost koncentracije, doseže zmožnost spremenjenega zaznavanja, poveča ali zmanjša zmožnost spominjanja, pridobi kontrolo nad normalno nekontroliranimi fiziološkimi funkcijami, kot so krvni pritisk, krvni pretok in bitje srca, vpliva lahko tudi na delovanje votlih organov in pridobi toleranco za logične nesmisle.

Trans imenujemo katerokoli stanje zavesti, kjer ima oseba zoženo usmerjeno pozornost. Po predhodni pripravi bolnika hipnotizer izvede postopek hipnotične indukcije in popelje bolnika v pozitiven trans, v katerem se izvajajo terapija in sugestije. Hipnotično stanje se lahko vzpostavi v procesu relaksacije, s preusmeritvijo pozornosti, z disociacijo, z željami in pričakovanji. Vse to je pogojeno s subjektovo predstavljivostjo. Zelo pomembna faza hipnoze je zbujanje iz transa, ki mora bolnika telesno in umsko povrniti v predhipnotično stanje (1,2).

Medicinska hipnoza
Medicinska hipnoza je psihoterapevtski pristop za premagovanje psihičnih in telesnih težav. Izvaja jo strokovno usposobljeni terapevt, običajno zdravnik ali psiholog, ki je opravil dodatno izobraževanje. Znanstvene raziskave potrjujejo učinkovitost hipnoze pri krepitvi samozavesti in večji učinkovitosti v športu, glasbi in drugih življenjskih izzivih ter pri zdravljenju tesnobe, strahov, fobij, odvisnosti, psihosomatskih bolezni in bolečine (1,2).

Kljub temu, da genetske raziskave kažejo, da imamo prirojeno sposobnost za razvijanje transa, nismo vsi enako dojemljivi za hipnozo (hipnotizabilni, sugestibilni). Tisti ljudje, ki so bolj dojemljivi za hipnozo, lahko zmanjšajo zavestnost na 10%. Raziskave kažejo, da je večja hipnotizabilnost povezana z večjimi koncentracijami metabolita dopamina, to je homovanilične kisline v možganski tekočini (likvorju) (3).

Posnetki funkcijske magnetne resonance v mirovanju in med hipnozo so pokazali funkcijsko povezanost treh možganskih omrežij, ki so odgovorna za usmerjeno pozornost, delovni spomin, motivacijo za spopad z izzivi in stresom ter odklopom od zunanjega sveta. Ta omrežja so: izvršilno (ECN-executive control network: usmerjena pozornost in delovni spomin), glavno (SN-salience network: delovni spomin, izzivi, anksioza, čustva,volja) in privzeto (DMN-default mode network: razmišljanje in počitek) (4,5).

Ena zadnjih raziskav je pokazala, da je med hipnozo zmanjšana aktivnost SN in DMN, ter povečana funkcijska povezanost med ECN in SN ter zmanjšana povezanost med ECN in DMN. Vse te spremembe v aktivnosti možganskih omrežij razložijo usmerjeno pozornost, povečan nadzor nad fiziološkimi in vegetativnimi funkcijami in vpliv na samozavest med
hipnozo (6).

Uporaba medicinske hipnoze za operacije in posege
Operacije in posegi so povezani s stresom, ki lahko povzroči negativne izkušnje in posledice (bolečina, slabost, utrujenost, telesna prizadetost, slabše celjenje ran) (7,8). Medicinska hipnoza je nefarmakološka metoda, ki nima stranskih učinkov, ima pa številne prednosti pri zmanjševanju kirurškega stresa (7,8,9). Prva dokumentirana uporaba medicinske hipnoze sega v leto 1830, ko sta Jules Cloquet in John Elliotson izvajala večje operacije pod hipnozo (10,11). Odkritje anestetikov je hipnozo potisnilo v ozadje, kasneje pa je oživela kot dopolnilna metoda pri splošni anesteziji in sedaciji (12). Od leta 1992 se rutinsko uporablja kot dodatek k sedaciji in področni anesteziji (hipnosedacija) (13-18). V času pred, med in po operaciji se lahko uporabi kot dopolnilna terapija za zmanjšanje stresa, tesnobe, bolečine, slabosti, utrujenosti, vnetnega odziva, porabe učinkovin in bivanja v bolnišnici. Med operacijo poveča udobje bolnika, zmanjša anksiozo, bolečino in porabo anestetikov, omogoči boljše operativne pogoje in hitrejše okrevanje bolnikov (14,19). Medicinska hipnozo je dodana vrednost standardnih anestezioloških protokolov za določene operacije in skrbno izbrane bolnike.

Raziskave kažejo na morebiten vpliv in ugodnejšo prognozo rakave bolezni (20,21). Pozitiven psihološki učinek terapevtske komunikacije s pomočjo hipnoze se je pokazal tudi pri bolnikih, operiranih zaradi možganskega tumorja (21-24).

V naši ustanovi izvajamo možganske operacije v budnem stanju (awake neurosurgery) za odstranjevanje možganskih tumorjev in vstavljanje globokih stimulacijskih možganskih electrod (DBS). Bolnike sediramo z deksmedetomidinom in izvedemo blokado skalpa z lokalnim anestetikom (22). Ker smo želeli izboljšati naš pristop in sodelovanje z bolniki, jih motivirati in jim dati psihološko podporo, smo v zadnjem času uvedli terapevtsko komunikacijo s pomočjo medicinske hipnoze. S pomočjo hipnoze so bolniki manj sedirani in bolj sposobni sodelovati tekom celotnega posega, hkrati so pod manjšim stresom in bolj motivirani za aktivno sodelovanje pri operaciji. Hipnozo izvedemo 2-5 dni pred operacijo, ko pridobimo bolnikovo soglasje in zaupanje. Naučimo jih tehnike dihanja in ustvarjanjapredstavnosti o varnem in prijetnem kraju. Tehnika temelji na oživitvi prijetnih življenjskih izkušenj. Bolnikovo počutje in sodelovanje med operacijo vrednotimo s posebno numerično lestvico.

Literatura
1. https://www.hipnoza-dmhs.si/objave
2. Elkins GR, Barabasz AF, Council JR, Spiegel D. Advancing Research and Practice: The Revised APA Division 30 Definition of Hypnosis. American Journal of Clinical Hypnosis 2015;Vol.57, Iss. 4.
3. Spiegel D, King R. Hypnotizability and CSF HVA levels among psychiatric patients. Biol Psychiatry 1992;31:95-8.
4. Seeley WW, Menon V, Schatzberg AF, Keller J, Glover GH, Kenna H, Reiss AL, Greicius MD. Dissociable intrinsic connectivity networks for salience processing andexecutive control. J Neurosci 2007;27:2349-56.
5. McGeown WJ, Mazzoni G, Venneri A, Kirsch I. Hypnotic induction decreases anterior default mode activity. Consciousness and Cognition 2009;18:848-55.
6. Jiang H, White MP, Greicius MD, Waelde LC and Spiegel D. Brain activity and functional connectivity associated with hypnosis. Cerebral Cortex 2017 August; 27:4083-93.
7. Schnur JB, Bovbjerg DH, David D, Tatrow K, Goldfarb AB, Silverstein JH, et al. Hypnosis decreases presurgical distress in excisional breast biopsy patients. Anesthesia and Analgesia 2008;106(2):440-4.
8. Schnur JB, Kafer I, Marcus C and Montgomery GH. Hypnosis to manage distress related to medical procedures: A meta-analysis. Contemporary Hypnosis 2008;25(3-4):114-28.
9. Tefikow S, Barth J, Maichrowitz S, Beelmann A, Strauss B, Rosendahl J. Efficacy of hypnosis in adults undergoing surgery or medical procedures: A meta-analysis of randomized controlled trials. Clinical Psychology Review 2013;33:623–36.
10. Rosen G. Hystory of hypnosis. In: Schneck JM ed. Hypnosis in modern medicine. Springfield, Charles C Thomas; 1953. 3-27.
11. Blankfield RP. Suggestion, relaxation, and hypnosis as adjuncts in the care of surgery patients: a review of the literature. Am J Clin Hypn 1991 Jan;33(3):172-86.
12. Wobst AHK. Hypnosis and Surgery: Past, Present, and Future. Anesthesia & Analgesia 2007 May;104 (5):1199-208.
13. Faymonville ME, Mambourg PH, Joris J, et al. Psychological approaches during conscious sedation. Hypnosis versus stress reducing strategies: a prospective randomized study. Pain 1997;73:361–7.
14. Faymonville ME, Fissette J, Mambourg PH, et al. Hypnosis as adjunct therapy in conscious sedation for plastic surgery. Reg Anesth 1995;20:145–51.
15. Meurisse M, Hamoir E, Defechereux T, et al. Bilateral neck exploration under hypnosedation. A new standard of care in primary hyperparathyroidism. Ann Surg 1999;229:401–8.
16. Faymonville ME, Meurisse M, Fissette J: Hypnosedation: a valuable alternative to traditional anaesthetic technique. Acta Chir Belg 1999 Aug; 99(4):141-6.
17. Vanhaudenhuyse A , Laureys S, Faymonville ME. Neurophysiology of hypnosis. Clinical Neurophysiology 2014;44:343-53.
18. Hinkelbein J, Lamperti M, Akeson J, Santos J, Costa J, De Robertis E, Longrois D, Novak-Jankovic V, Petrini F, Struys MMRF, Veyckemans F, Fuchs-Buder T and Fitzgerald R. European society of anaesthesiology and European board of anaesthesiology guidelines for procedural sedation and analgesia in adults. Eur J Anaesthesiol 2018;35:6-24.
19. Faymonville ME, Vogt BA, Maquet P, Laureys S. Functional neuroanatomy of the hypnotic state. J Physiol Paris 2006;381-400.
20. Potié A, Roelants F, Pospiech A, Momeni M and Watremez C. Hypnosis in the perioperative management of breast cancer surgery: clinical benefits and potential.

Hipnotizirani možgani (Radio Prvi)

Avtorica: Darja Pograjc

Hipnotske fenomene, ki jih za zabavo občinstva izvajajo laiki in samouki, imenujemo “odrska” hipnoza. Pa ste vedeli, da poznamo tudi medicinsko hipnozo – znanstveno dokazano metodo, ki jo uporabljajo nekateri zdravniki, zobozdravniki in psihologi?

Hipnoza ni spanje

Kljub temu da genetske raziskave kažejo, da imamo vrojeno sposobnost za razvijanje transa, nismo vsi enako dojemljivi za hipnozo. “Tisti ljudje, ki so bolj dojemljivi za hipnozo, pri teh bi lahko dosegli, da bi zavest zmanjšali tudi do 10%,” pove terapevtka medicinske hipnoze, asist. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med. s Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana, ki se ukvarja s področjem nevroanestezije.

“Torej še vedno so budni, ampak so oddaljene misli, analitično mišljenje, logično razmišljanje in na plan pride podzavest, v kateri se lahko razvija kreativnost, domišljija, fantazije, želje, pozitivno mišljenje.”

Hipnoza torej ni spanje. Gre za spremenjeno, a budno stanje zavesti. Predstavljajte si, da berete dobro knjigo in se potopite v namišljeni svet, ki ga opisujejo besede. Gre za hipnozi podobno stanje – za spremenjeno stanje zavesti z usmerjeno pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestnostjo.
 
Kaj se dogaja v možganih?


Kognitivna nevroznanost kaže veliko zanimanja za raziskovanje hipnoze kot posebnega, spremenjenega stanja zavesti. Dokazano je namreč, da hipnoza spreminja možganske povezave in vpliva na rast novih živčnih celic v možganih. Kako raziskujejo, kaj se dogaja v hipnotiziranih človeških možganih?

“Funkcijska magnetna resonančna slikovna diagnostika analizira funkcijsko povezanost treh možganskih omrežij, ki so odgovorna za usmerjeno pozornost, delovni spomin, motivacijo za spopad z izzivi in stresom ter odklopom od zunanjega sveta.”

Dodana vrednost v medicini

Pri nas se medicinska hipnoza lahko uporabi kot predpriprava na operacijo. Z njo lahko pred operacijo zmanjšajo negativne občutke (predvsem strah) ter ojačajo prijetne izkušnje in občutke iz preteklosti. To terapevti najpogosteje dosežejo z metodo uvajanja s poglobljeno sprostitvijo.

“Za takšno metodo uvajanja v hipnozo porabimo največ časa, ampak se bolniki zelo sprostijo in včasih je že to dovolj. Nekateri terapevti uporabljajo pa tudi samo gledanje v oči ali gledanje svinčnika. Kakršenkoli način, da dosežemo usmerjeno pozornost bolnika.”

Medtem ko hipnozo pri nas lahko uporabijo zgolj zato, da bolnika pripravijo oz. pomirijo pred operacijo, bodo v Belgiji pod hipnozo kmalu operirali deset tisočega pacienta. Tudi nekatere druge zahodne države so jo uvedle v vsakodnevno prakso priprave bolnikov na operacije ter njihovo spremljanje med in po posegu, medtem ko v Sloveniji to zaenkrat še ni redna praksa.

Vir: Radio Prvi

Hipnoza je vse prej kot le odrska zabava (Val 202)

Avtorica: Maja Ratej

Hipnoza na odru je le zelo majhen, predvsem pa manj pomemben način uporabe te izjemne metode, ki brez dodatnih farmacevtskih sredstev pomaga tudi zdraviti. Medicinska hipnoza, ki je v nekaterih državah tudi uradno priznani del zdravstvene obravnave, je v uporabi tudi pri nas.

Vsaka hipnoza je sodelovalen proces, je oblika komunikacije, zato – če jo izvaja laik z nepoštenimi nameni – lahko izzove težave, poudarja terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut. “Večina ljudi je dovzetnih, motiviranih. Tistih, ki se ne da hipnotizirati, je zelo malo, tudi tistih, ki so zelo dovzetni, je malo.” Pajntar Plutova je tudi pometla s strahovi, češ »še vedno smo vsakega klienta zbudili«, ob tem pa je posebej opozorila na to, da hipnozo izvajajo le za to usposobljeni strokovnjaki in ne laiki.

Vsaka hipnoza je sodelovalen proces, je oblika komunikacije, zato – če jo izvaja laik z nepoštenimi nameni – lahko izzove težave.

Medicinska hipnoza je lahko v pomoč pri zdravljenju različnih depresivnih stanj, tesnobe, anksioznosti, strahov, motnjah prehranjevanja, boju z zasvojenostjo, krepitvi samozavesti, zmanjševanju treme, jecljanju, motnjah govora, težavah s spanjem, glavobolih in pri številnih psihosomatskih obolenjih. Med zdravniki, ki pri nas največkrat uporabljajo hipnozo, so zobozdravniki, ginekologi oziroma babice v porodnišnicah in pediatri.

“Z medicinsko hipnozo lahko lepo pomagamo otrokom, ki imajo težave z nočnim močenjem postelje, tiki, koncentracijo in strahovi.” -pediatrinja dr. Helena Mole

Hipnoza lahko nadomesti anestezijo med operacijami

Zanimivo je, da je lahko hipnoza v pomoč tudi pri tako zahtevnih postopkih, kot so operacije. Ena od vodilnih na tem področju v tujini je dr. Marie-Elisabeth Faymonville, ki deluje v univerzitetnem bolnišničnem centru v belgijskem Liegeu. “Uporabljamo tehniko hipnosedacije, ki združuje tehniko hipnoze, malenkosten odmerek zdravila in lokalno anestezijo, za kar poskrbi anestezist. To delamo že od leta 1992.”

“S hipnosedacijo pacienti ostanejo pri zavesti, okrevajo hitreje, po posegu občutijo manj bolečin, manj slabosti in ne bruhajo. Hitro so nared, da se vrnejo na delo, hitreje se počutijo zmožni početi vsakodnevne reči. Skratka, okrevanje po operaciji je precej hitrejše.”

V Sloveniji česa takega še ne izvajajo, so pa pred nekaj več kot enim letom izvedli prvo operacijo, pri kateri niso uporabili anestezije, temveč hipnozo. Operiral je prof. dr. Uroš Ahčan, kot terapevt medicinske hipnoze je sodeloval Mitja Perat, kot pacient pa zdravnik in specializant anestezije in tudi sam terapevt medicinske hipnoze dr. Matej Serdinšek, ki je med samim postopkom operacije vse skupaj čutil kot risanje po koži s svinčnikom. Opisuje tudi, da mu je čas izjemno hitro tekel. Šlo je za odstranitev znamenja na njegovem vratu, pri čemer so natančno spremljali kazalce, ki so merili bolečino.

Operacija, poudarja Serdinšek, je bila bolj poskus, kako zapolniti vrzel med hipnozo na eni strani in sodobno, z dokazi podprto medicino na drugi. Ob dolgotrajni in skrbni pripravi jim je to v tem primeru tudi uspelo, kar pa še ne pomeni, da bi bile lahko operacije pod hipnozo stalna ali vsaj pogosta praksa pri nas v prihodnje.

V sedemdesetih v Kranju pod hipnozo rojevala vsaka peta

V Sloveniji imamo društvo za medicinsko hipnozo, ki že več let usposablja strokovnjake na tem področju. Njegov ustanovitelj je prof. dr. Marjan Pajntar, sicer specialist ginekologije in porodništva, ki je pred desetletji tudi pripeljal medicinsko hipnozo v Slovenijo. V sedemdesetih letih je na primer porodnišnica v Kranju tako slovela zaradi njegove medicinske hipnoze, da so tja prihajale rojevat ženske iz vse Slovenije, skupno pa so takrat pod hipnozo pod njegovim nadzorom izvedli več kot petino porodov.

Vabljeni k poslušanju celotne oddaje.

Glava v torti: nas s TV-hipnozo vlečejo za nos? (Večer)

Avtor: Denis Živčec

Nedeljska oddaja Hipnoza: dobra zabava, ki jo pripravlja Pop TV deli mnenja. So tekmovalci v oddaji bili res hipnotizirani, ali pa smo gledali le bizarno amatersko igro? Vprašali smo avtoriteto s področja hipnoterapije.

Že dolgo mnenja televizijskih gledalcev niso bila tako deljena kot minulo nedeljo, ko je Pop TV predvajala prvo iz serije oddaj Hipnoza: dobra zabava. Kar v tujini poznajo že desetletja, je sedaj prišlo še na slovenske televizije, v slovenski produkciji. Peterico kandidatov je hipnotiziral hipnotizer in jih pripravil do tega, da so pred kamerami glave tiščali v torte, vpili, žlobudrali v nečem kar je spominjalo na japonščino, lezli med kače in voditelju Boštjanu Romihu segali v besedo. Dovolj bizarni prizori, da so se nekateri krohotali do solz, drugi pa spraševali, kaj sploh imajo od gledanja takšne oddaje, ali je sploh vse res in ali nas ob nedeljah zvečer zabava le (slaba) amaterska igra?

Navdušeni in zgroženi odzivi so v hipu napolnili družbena omrežja, kjer dvomljivcev ne manjka. Ali je s hipnozo kaj takega res mogoče doseči, in če že, ali je takšno igranje s človeško psiho lahko nevarno in, kaj o hipnozi v zabavne namene meni stroka, smo vprašali avtoriteto s področja hipnoterapije, profesorja ginekologije in porodništva, diplomiranega psihologa in hipnoterapevta prof. dr. Marjana Pajntarja, ki mu je, med drugim, zlato plaketo podelilo Evropsko združenje za hipnozo v psihoterapiji in psihosomatiki.

Preden smo se lotili televizijskega šova, smo ga vprašali, kaj hipnoza sploh je?

“Hipnoza je spremenjeno stanje zavesti z usmejeno pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestnostjo. Gre za budno stanje intenzivne relaksacije in koncentracije, v katerem je oseba bolj dovzetna za sugestije, kar ji lahko pomaga pri spreminjanju neželenih navad in lastnosti.

Preprosto povedano gre za stanje zamaknjenosti, ozko usmerjene pozornosti samo na določeno dejavnost ali objekt, ki ga je v vsakdanjem življenju izkusil vsak (poslušanje glasbe, gledanje televizije). Naloga terapevta pa je, da v tem stanju s psihoterapevtskimi sredstvi pacientu pomaga olajšati njegove težave oziroma mu nakaže možnost sprememb, če je za to le dovolj motiviran.

Sama hipnoza na sebi je sicer zanimiv fenomen, a je brez medicinsko psihološke podlage zvedljiva zgolj na “dobro zabavo”. Upam, da to pojasni ključno razliko med medicinsko in odrsko hipnozo, na katero moramo v zadnjem času ves čas opozarjati,”

pojasnjuje dr. Pajntar.

Tradicija uporabe hipnoze v medicinske namene sega že v stari Egipt, hipnoterapija pa se je skozi zgodovino izoblikovala v trdno in znanstveno podprto metodo zdravljenja, s katero dosegamo dobre rezultate pri zdravljenju psihičnih in psihosomatskih obolenj. “Osebno se največkrat srečujem z anksioznimi pacienti, veliko je tudi depresije in raznih fobij. Hipnotski pristop pa je lahko uspešen tudi pri vseh psihosomatskih boleznih, kot so migrene, sindrom iritabilnega kolona, pri raznih tikih in škodljivih navadah.

Izjemno uporabna je tudi zmožnost zmanjševanja bolečin v hipnotičnem stanju. Januarja 2016 smo bili celo priča prvi evidentirani operaciji zgolj pod medicinsko hipnozo (operacijo je izvedel dr. Uroš Ahčan, hipnozo pa terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat, op.a.). Na tem področju pa je še ogromno neizkoriščenega potenciala, na primer v zobozdravstvu,” dodaja.

Kako dolgo se hipnotizer izobražuje, da je pripravljen na soočenje s pacientom?

“Različno. Saj veste, čim dlje, tem bolje. V Veliki Britaniji na primer obstaja možnost podiplomskega študija medicinske hipnoze, v Sloveniji pa je to področje s strani države praktično neurejeno, zato smo priča porastu številnih nekvalificiranih samooklicanih hipnoterapevtov, ki sicer lahko obvladajo hipnotično indukcijo, kar pa je daleč od tega, da bi v hipnozi znali voditi celotno terapijo.

Edina institucija, ki se zavzema za celostno izobraževanje zdravnikov in psihologov in regulirano podeljevanje licenc terapevtom medicinske hipnoze v Sloveniji, je Društvo za medicinsko hipnozo Slovenije, ki smo ga skupaj s sodelavci ustanovili leta 2006. Minimalno izobraževanje, ki ga mora pri nas opraviti vsak zdravnik ali psiholog obsega sedem vsebinskih sklopov po 15 ur predavanj, demonstracij in vaj. Organiziramo pa tudi strokovne sestanke, seminarje z mednarodno udeležbo ter redne intervizije.”

In zdaj, tudi pri nas, hipnoza v zabavne namene. Hipnotiziranci, ki tiščijo glave v torte in pred kamerami vreščijo. Kakšno je vaše mnenje o tem?

“Uporaba hipnoze kot sredstva v zabavni industriji ima tako dobre kot slabe plati. Po eni strani takšne oddaje vzbujajo radovednost v zvezi s hipnozo, saj siloviti prizori pogosto fascinirajo in spodbujajo ljudi k iskanju razlag in dodatnih informacij, kar je zagotovo pozitivno, če ljudem na svetovnem spletu uspe odkriti, da odrska hipnoza ni edina možna oblika uporabe hipnoze.

Po drugi strani pa se v omenjenih oddajah hipnozo prikazuje kot domala mistično obliko manipulacije, hipnotizerja pa kot mogočnega oblastnika, nosilca skrivnih moči in sposobnosti. Laični prenos videnih prizorov na področje medicinske hipnoze tako lahko pomeni spajanje znanosti in vraževerja, kar je nasploh simptom današnje dobe in nadvse zaskrbljujoče. Terapevt medicinske hipnoze nikakor ni subjekt vednosti, ki pacientu ukazuje in je v razmerju do njega gospodar. Nikakor.”

Po oddaji Hipnoza: dobra zabava na Pop TV se veliko ljudi sprašuje… Ali je to sploh mogoče? Kaj menite vi? Koliko je šlo za igro in koliko res za hipnotizirano stanje?

“Zagotovo je mogoče. Vse, kar je bilo prikazano, je v hipnotičnem stanju mogoče doseči, če le najdemo dovolj dovzetne osebe. Pri tem je potrebno poudariti, da so bili nastopajoči v oddaji izbrani na podlagi avdicije in verjetno temeljito opravljenih testov sugestibilnosti. Z nastopajočimi je bilo po mojem mnenju opravljenih tudi precej treningov hitrih indukcij in predhodnih priprav.”

Je tovrstno igranje s človeško psiho lahko nevarno? Pušča posledice?

“Na razpravah v našem društvu smo prav glede tega vprašanja prišli do zaključka, da bi bilo nastopajoče pred tako oddajo smiselno psihološko pregledati, saj lahko induciranje globokega transa povzroči nehoteni priklic potlačenega travmatičnega dogodka, kar ob neustreznem ukrepanju hipnotizerja lahko rezultira celo v posttravmatski stresni motnji. Hipnoza, ki jo izvaja strokovno nepodkovani laični hipnotizer tako lahko pusti negativne posledice.”

Ali lahko hipnoza v zabavne namene krni ugled celotne stroke, vas, ki s pridobljenim znanjem ljudem pomagate?

“Mnogo let smo se borili, da bi 
medicinski hipnozi v strokovni in laični javnosti dali pravo mesto. Ta namen v Sloveniji še ni popolnoma dosežen, zato lahko take in podobne oddaje gledalca hitro prepričajo v enoznačnost hipnotskega pristopa in utrdijo stereotipe o hipnozi, ki so globoko vtisnjeni v ljudski spomin.

Hipnoza je lahko izjemno uporabno in učinkovito orodje, če ga uporablja ustrezno usposobljen strokovnjak z ustrezno primarno izobrazbo. Zato še enkrat opozarjam na jasno ločnico, ki obstaja med hipnozo za zabavo in hipnozo v zdravstvene namene, gledalce pa pozivam k pozornosti in ustreznem informiranju.”

​Vir: Večer

Medical hypnosis (My Doctor)

MEDICAL HYPNOSIS
Hypnosis is a state of mind in which a person is highly susceptible to suggestions, making him or her change their way of acting, thinking and feeling.
The premodifier ‘medical’ means that hypnosis is used for medical purposes, i.e. to relieve and eliminate psychological and psychophysical problems, and is performed by a professionally qualified therapist, usually a doctor or psychologist having passed additional training.

HISTORY OF HYPNOSIS FOR MEDICAL PURPOSES 
Maja Zajc

The cuneiform script preserved from the Sumerian period, from 4000 B.C., gives evidence of the fact that hypnosis was known and used back in that era. The Ebers Papyrus (Ancient Egypt, 1550 B.C.) is one of the oldest medical papyryi. It explains the methods of hypnosis, which are surprisingly similar to the ones used today (inducing hypnosis using a shiny metal disc).

In the Antique Period, the Ancient Greeks used hypnosis to heal people in sanctuaries. In the Middle Ages, the Church did not recognize hypnosis, so it was only used by stage performers. At the time, it was associated with the occult (secret powers). 

The founder of modern hypnosis was the Austrian physician Franz Mesmer (1734–1815). He was followed by the Scottish physician James Braid (1795–1860), who was the first to use the term ‘hypnotism’ as the abbreviation for neuro-hypnotism (nervous sleep). James Esdaile (1808–1859), a Scottish surgeon, operated on a number of patients subject to a pain-free hypnotic state (Esdaile State – state of deep hypnosis). After ether was discovered, hypnosis became less frequently used. 

During the First World War, hypnosis was used again to induce analgesia due to the lack of ether. After the war, hypnosis was developed and used in the US. 

After a long history of rejection and scepticism shown by doctors regarding hypnosis, the British Medical Association introduced the study of hypnosis in 1955 and adopted hypnosis as a medical discipline. In 1958, hypnosis as medical therapy was approved by the American Medical Association. 

Hypnosis for medical purposes is used all over the world today. The pioneer of medical hypnosis in Slovenia is Professor Marjan Pajntar. 

Professor Pajntar, you were the first in 1962 to use medical hypnosis to reduce pain during childbirth. What lead you to choose this method? 

At the time, analgesics for pain relief in labour were rarely used. Most of them were opiates, and they affected the foetal condition (oxygen deficiency). Many physicians were afraid, even too afraid to use these medicines, and so the women in labour rarely had their pain relieved. I read in the literature that pain in labour can be managed using medical hypnosis, which is completely risk-free both for the mother and the baby. First, I learned from books, and subsequently attended several workshops around Europe. Then I started to use hypnosis for childbirth. 

What is the difference between medical hypnosis and conventional hypnosis?

Hypnosis is a state in which a person is highly susceptible to suggestions, making him or her change their way of acting, thinking and feeling. When different types of therapies to manage pain and relieve various psychosomatic problems are used in a hypnotic state, this is called medical hypnosis. This hypnotic state can also be used to work with clients in other areas. There are different types of hypnosis, such as stage hypnosis, hypnosis in sports, hypnosis for education and learning, hypnosis for business achievements. 

What are the benefits of medical hypnosis?

Those in Europe who use hypnosis in thousands of cases as a method of anaesthesia (Belgians, Danes, Swedes) say it is much cheaper and, more importantly, much safer than chemical anaesthesia, particularly for patients who could be adversely affected by chemical anaesthesia due to their disease. 

In which types of therapy can medical hypnosis be effective?

Hypnosis is particularly effective in diseases where the psyche (emotional tensions) affects the development and course of the disease. These include psychosomatic diseases, adjustment and personality disorders, while hypnosis is also used to manage pain and increase stimulation for being cured. 

You have advocated that clinical hypnosis should be more broadly used. Recently, a patient was operated on under hypnosis in Slovenia. What do you say about this? Is the development going in the right direction? 

Yes, it is. With joint efforts, this case, reported in the media, was well-planned, implemented, commented on and documented. Considering our situation, this is essential. Even though such operations have been performed thousands of times elsewhere, various guardians of conventional medicine standards never cease to request evidence that the method is appropriate and effective. The same happened to the English surgeon James Esdaile in India, who performed over 300 major and 1,000 minor surgeries in a hypnotic state before chloroform and ether were introduced. However, when he presented his achievements to his peers in London, they contested him without checking the authenticity of his findings. 

In January 2016, the first surgical procedure under hypnosis, without anaesthesia, was performed in Slovenia. It was conducted by Professor Uroš Ahčan, PhD, MD, Consultant in Plastic, Reconstructive and Aesthetic Surgery. 

Professor Ahčan, you recently resected a skin growth under medical hypnosis. What lead you to choose this method? 

In several centres, medical hypnosis is a well-established practice used in different surgical procedures. There are technical papers published on this topic that clearly demonstrate that this method is safe, reliable and patient-friendly if used in a properly selected population. The patient is known to have undergone six surgical procedures and all of them were performed under medical hypnosis. Therefore, I believe that surgeons and healthcare professionals in general, should take a look at the larger picture and start introducing new techniques which open up new opportunities and perspectives for people. Before this surgery, we obtained the opinion from the National Medical Ethics Committee. A detailed protocol was prepared, and the procedure was part of a defined research project managed by reputable anaesthesiologists, who had invited me to participate. I was pleased to respond to the new challenges. 

Did the course of the procedure differ from the procedures for which anaesthesia is used?

The surgical procedure was performed in exactly the same way as if the patient had undergone general anaesthesia. On the well-innervated region, a section was made through the skin into the subcutaneous tissue, the skin tumour was resected, haemostasis was achieved – the bleeding was stopped using bipolar tweezers, and the subcutaneous tissue and skin were sutured. The patient – study subject, who was at the same time the main holder of the research project, did not move a millimetre, so the conditions for surgical work were the same as in general anaesthesia. 

You are a consultant in reconstructive and aesthetic surgery. Would you use medical hypnosis for more demanding surgeries as well?

Hypnosis can certainly be used for major surgeries too, which has been described in detail in the scholarly literature. It has been used in different fields; however, the patient should be monitored by a qualified person. In our case, anaesthesiologists were present. However, we cannot expect to use hypnosis to perform major heart surgeries on critically ill patients or patients with comorbidities. 

In which procedures would medical hypnosis be an appropriate solution for your patients?

Hypnosis would be suitable for children, for whom each surgery is a major stress. It could also be used in aesthetic surgery, which usually involves healthy people, and where the time for preparation is longer; in critical burns, notably dressing, which is very frequent and requires a great deal of effort from both patients and personnel, as well as in many other fields. 

Many people are afraid of anaesthesia. Do you think hypnosis could successfully replace anaesthesia?

In certain cases, hypnosis could absolutely replace conventional anaesthesia, but proper monitoring is required by an anaesthesiologist with knowledge and experience to manage and monitor patients during surgery. Surgeons should focus on surgical work and our attention should be devoted to splitting up and suturing the tissue, while monitoring should be performed by anaesthesiologists. Anaesthesiologists are those who look for new solutions in anaesthesia and new possibilities for the patients, and surgeons are here to help them. 

Ni nujno, da ženske rojevajo v bolečinah (Večer)

Prof. dr. Marjan Pajntar, začetnik medicinske hipnoze pri nas, pravi, da je na Šmarno goro lažje priti kot na Triglav. A kje smo bolj zadovoljni?

Urška Kereži

Danes predsednik slovenskega Društva za medicinsko hipnozo, prof. dr. Marjan Pajntar, je daljnega leta 1962 v jeseniški porodnišnici izvedel prvi porod pod hipnozo. Ker si je neznansko želel, da bi ženske čim manj trpele. In čeprav priznava, da v kozmosu zagotovo obstajajo neka pravila, do boga nima posebnega odnosa. Zanj je pomembneje, da ima človek zaupanje, da mu lahko določena terapija izboljša samozavest, s katero lažje premaguje težave v življenju. Včasih vsak od nas potrebuje pomoč.

Medicinska hipnoza – skozi vrata v zastrte dele uma za lepše življenje

SPRAŠUJE: NIVES PUSTAVRH, FOTO: GREGA ŽUNIČ

V prav posebnem stanju pozornosti ali zamaknjenosti lahko odpremo vrata do vsebin, ki na nas delujejo na nezavednem, a vseeno usmerjajo naše občutke, čustva in misli, in prebudimo zdravilne sposobnosti našega telesa. Govorimo o medicinski hipnozi, ki lahko pomaga pri najrazličnejših težavah in stanjih, od lajšanja bolečin do premagovanja stresa, strahov, zasvojenosti in podpore za osebnostno rast. V rokah veščega hipnoterapevta, pravi dr. Roman Paškulin, dr. med., in če si spremembo v resnici želimo, je to lahko zelo učinkovito orodje, ki tako rekoč nima nobenih stranskih učinkov. Ni čudno, da vse več ljudi išče pomoč tudi v medicinski hipnozi. 

Vsi poznamo odrske hipnotizerje, ki v transu ljudi spravljajo v nelagodne situacije. Ta predstava o hipnozi pa je povsem drugačna od medicinske hipnoze. Kaj točno je medicinska hipnoza? 
Stanje zamaknjenosti človeku ni tuje. Vanj vstopa otrok pri igri, mladostnik pri ljubezenskem sanjarjenju, skopuh pri misli na denar … Tudi petje, ples, nekatere tehnike in substance nas lahko privedejo v trans. Najuporabnejša pa je hipnoza, saj jo lahko vodimo in kadarkoli prekinemo.

Hipnoza je orodje za vzpostavitev stanja, v katerem lahko nagovorimo podzavest. Delo v tem območju od hipnotizerja zahteva poznavanje psihodinamike ter primerno stopnjo etičnosti. Medicinska hipnoza to znanje vsebuje in mu je zavezana, kar za odrsko hipnozo ne velja. Pri sledni gre bolj za zabavo, medicinska hipnoza pa omogoča resno terapevtsko delo. Lahko bi jo imenovali kar psihokirurgija.
​ 
Depresija, fobije, strahovi, motnje prehranjevanja, zasvojenosti, lajšanje bolečin, anestezija, govorne motnje, nespečnost, glavoboli, motivacija v športu … To je le nekaj področij, kjer lahko pomaga medicinska hipnoza. Kako deluje?

Osnova vsake psihoterapije je uvid v vzroke težav in sprememba odnosa do njih. To velja tudi za hipnoterapijo, čeprav se pri tej uporablja tudi modrost podzavesti. To se v transu lahko neposredno nagovori in sugerira vključitev samozdravilnih procesov, ki v
nas delujejo naravno. To velja tako za telo kot za psiho. Najpogosteje gre za to, da se vzrokov za težave ljudje ne zavedamo oziramo jih zanikamo ali pa si jih preprosto ne dopustimo. Vzrok za slednje so sekundarne koristi, ki se jih razumsko ne zavedamo, so pa jasne naši podzavesti. Najbolj zgovoren primer je glavobol žene, ki ji ni do ljubljenja. Gre za to, da tega glavobola ne hlini, njo zares boli glava, čeprav vzrok ni organski, pač pa psihološki. Zato moramo delovati na vzrok, simptomi potem spontano odpadejo. 

Pa je ta pot do podzavesti in do sicer skritih vzrokov omogočena vsakomur? Kdaj smo pripravljeni odstreti skrivnosti v podzavesti?

Kadar si to res želimo. Brez vsaj tihe privolitve se ne da hipnotizirati nikogar. Ostalo so miti, snov za kriminalke in teorije zarot. Seveda pa, ko je enkrat duša odprta, ni vseeno, kdo po njej šari. 

Področij, kjer lahko pomaga hipnoza, je zelo veliko. Je vsak hipnoterapevt specializiran za eno področje?

Samo stanje zavesti se ne razlikuje, hipnoterapijo pa uporabljamo na različnih področjih kot samostojno terapijo ali pa kot dopolnilno metodo. Za hujše oblike bolezni, na primer za kronično bolečino, hipnozo lahko kombiniramo z zdravili. Prednost njene uporabe je v tem, da v rokah strokovnjaka praktično nima neželenih učinkov. 

Koliko je medicinska hipnoza dostopna Slovencem? Kje oziroma kdaj se najpogosteje uporablja? 

Najboljše razumevanje in sodelovanje smo dosegli z ambulantami za terapijo bolečine, ki jo vodijo anesteziologi. Uporabljajo jo tudi na Soči pri rehabilitaciji. In pa seveda v pripravah na porod, kjer je prof. Pajntar, pionir hipnoze v Sloveniji, že v preteklih desetletjih številnim materam omogočil porod pod hipnozo. Tudi psihiatrijo počasi posodabljamo, saj ne moremo več zanikati izsledkov nevroznanosti. Hipnoze pa ne uporabljamo le za terapijo oziroma zdravljenje, temveč tudi za izboljšanje koncentracije in delovne učinkovitosti, priprave na izpite, umirjenost in ustvarjalni navdih, boljše počutje in osebnostno rast. 

Kako terapevt uporabi hipnozo – lahko opišete konkreten primer, kako je videti takšna terapija? 

Postopek ima več faz, za vstop v trans oziroma tako imenovano indukcijo najpogosteje uporabljamo sprostitvene tehnike. V hipnotskem transu, ki ni spanje, pač pa ostro usmerjena pozornost z zmanjšanim zanimanjem za okolico, pa z vnaprej načrtovanimi sugestijami spreminjamo moteče miselne in vedenjske vzorce. Hipnotično stanje traja 20–30 minut, s pripravami vred pa terapevtsko uro. Za izpeljavo enostavnejših simptomatskih terapij, kot so odprava fobij, priprava na stresne izzive, podpora pri življenjskih prelomnicah in podobno, zadostuje nekaj terapij, za bolj analitično, vzročno delo na človekovi preteklosti pa je potrebnih nekoliko več. 
Hipnotski trans uporabljamo tako za diagnostiko kot za terapijo. Na začetku, po pogovoru v običajnem stanju zavesti in vzpostavitvi primernega odnosa do tehnike in terapevta, s hipnozo omogočimo vpogled v zastrte dele uma in tako dobimo pomembne podatke za načrtovanje odraščanja in osebnega razvoja seveda ni lahka in se ne želenih življenjskih sprememb. Pri tem gre vedno zgodi čez noč. Se pa vsaka pot začne s prvim korakom. za medsebojno sodelovanje terapevta in klienta, saj tovrstna terapija ni pasiven proces. Delo se nadaljuje in nadgrajuje tudi v času izven srečanj. Lahko dodam tudida brez domačih nalog ne gre. 

Kako se počutimo v tem stanju spremenjenepozornosti? 

Navzven ni videti nič posebnega. Nobenih nihal, špiral (smeh) ali kaj podobnega. Moderna, permisivna znanost ni več tako direktivna, kot je bila pred 200 leti, ko so jo začeli uporabljati v psihoterapiji. Danes je človek drugačen, svobodnejši in temu sledi doktrina. Ničesar torej ne počnemo na silo, vse z voljo in na željo, terapevt je le pomočnik pri izpeljavi želenih sprememb. Na splošno je samo stanje prijetno, je pa proces dela na sebi lahko na trenutke stresen. Tako kot vsaka sprememba, četudi na bolje.

Eden od mitov o je tudim da je lahko hipnotizirati osebo, ki ima “šibko voljo”. Drži pa ravno nasprotno – da je veliko lažje hipnotizirati inteligentne osebe pa tudi otroke. Zakaj?

Pogoj za uspešno hipnozo je dobra predstavljivost. Tu so najboljši otroci, pa tudi navdahnjeni ljudje s dobro domišljijo. Tako lahko podzavest spregovori preko simbolov in metafor, ki jih potem predelamo in vrnemo.

Vemo, da lahko v tem stanju nadziramo tudi avtonomne fiziološke funkcije, kot je na primer krvni pretok, bitje srca, krvni pritisk. Je znanost že uspela povsem pojasniti, kako točno deluje hipnoza?

Pri zdravljenju bolezni prkeo predstav, torej informacijskega modela snovnega telesa in idejnih korekcij na njem, vplivamo na dejansko stanje organizma. Z drugimi besedamo, vizualizacija prizadetega področja in delo na njem dejansko pripreljejo do terapevtskih učinkov. To potrjujejo številne izkušnje, podprte s študijami, čeprav natančen mehanizem tega delovanja še ni popoplnoma pojasnjen. Vsekakor pa najnovejša spoznanja s področja psihosomatske osi um – hormoni – telo to že v dobršni meri odstirajo. Tako lahko razumemo, kako vsebina misli preko vpliva na imunski sistem uspešno zdravi alergije, avtoimune bolezni, nekatera druga kronična obolenja, pripomore pa tudi k uspešnosti zdravljenja raka. Pri bivanjskih spremembah pa vživljanje v osebnostne spremembe izčrpanemu, potrtemu in pesimističnemu človeku pomaga ustvarjati lepšo prihodnost. Naša pričakovanja se še kako zrcalijo v dejanskem razpletu prihodnosti, kar potrjuje, da smo v resnici mi sami tisti, ki na zavednem, še pogosteje pa nezavednem področju izbiramo realnost med številnimi mogočimi potmi. Tako za žvljenjske pripetljaje ne moremo več reči, da “so se nam zgodilo”, ampak po tovrstni hipnozi zavzamemo držo odgovornosti za lastno življenje. Ta transformacija odraščanja in osebnega razvoja seveda ni lahka in se ne zgodi čez noč. Se pa vsaka pot začne s prvim korakom.

Koliko je za učinkovitost hipnoze pomembno, da vanjo tudi verjamemo?

Pričakovanja so zelo pomembna, zato morajo biti tudi realna, torej sprejemljiva za “zdravo pamet”. Tudi zaupanje v terapevta in pa vera v metodo sta pomembni. Seveda tu ne gre za slepo vero, pač pa razumevanje in pozitivno naravnanost. Tu pomaga tudi znanost: izmerjene so spremembe možganskih valov, novejše tehnike pa pokažejo tudi podobnost s sanjanjem, le da se pri hipnozi ohrani zavest. To pomeni, da lahko človek do neke mere obdrži nadzor, kar pa upočasni proces. To nekateri na začetku potrebujejo, da se počutijo varne. V bistvu gre za to, da ne zaupajo sebi, svojim izkušnjam, intuiciji in so vedno v stanju miselnega nadzora. To pa je naporno, svet postane črno-bel in sčasoma pride do izgorelosti in naveličanosti nad življenjem. Ko pa se po prvih premikih sprosti zaupanje v terapevta in metodo, se spremembe odvijajo bolj gladko. Kot pravi Martin Kojc: “Človek danes ne verjame več na besedo, vera mora biti potrjena s poskusom.” In prav je tako.

Kako je področje medicinske hipnoze urejeno pri nas? Ali gre za uradno priznano metodo zdravljenja?

Že nekaj let na Zdravstvenem svetu Slovenije počiva vloga za pridobitev statusa uradne metode zdravljenja, ki smo jo pri Društvu za medicinsko hipnozo Slovenije vložili skupaj s kopico znanstvenega gradica, ki pritrjuje uporabnosti na številnih področjih, a zaenkrat odgovora še nismo prejeli. Je pa nedavno mednarodno strokovno srečanje, ki je bilo organizirano na Zdravniški zbornici, velik korak naprej. Medicinska hipnoza ni le alternativna metoda, v ZDA in v večini evropskih držav je del javnega zdravstvenega sistema.

Koliko strokovnjakov pri nas uporablja medicinsko hipnozo?

Hipnoza je orodje, ki ga moramo znati uporabljati. Načeloma naj bi se zato uporabljala na področju, ki ga terapevt tudi sicer obvlada. Res pa se področja prekrivajo, telo in um sta povezana. Tako na primer strah povečuje telesno bolečino in psihoterapija lahko zmanjša potrebo pa analgetikih. Zato imamo vsi certificirani terapevti medicinske hipnoze znanje z različnih področij, kar nam omogoča interdisciplinarno delo. Poleg tega smo letos začeli z rednimi srečanji, kjer smo drug drugemu v pomoč pri reševanju kompleksnejpih primerov.

Trenutno je v Sloveniji okoli 50 terapevtov mediicnske hipnoze, niso pa vsi dejavni. Glede na obisk omenjenega srečanja pa v tem letu pričakujemo porast števila. Sledimo svetovnemu trendu, kjer hipnoza doživlja preporod, morda le z nekoliko zamude glede statusne ureditve. Seznam terapevtov medicinske hipnoze lahko najdete na spletni strani društva www.hipnoza-dmhs.si.

Hipnoza lahko vrne veselje do življenja (Jana)

Medicina še nedavno pri zdravljenju bolezni ni upoštevala povezave med telesom in umom. Dandanes postaja jasno, da so čustva, stres in podzavest vpleteni v razvoj marsikatere bolezni. Jo je torej mogoče zdraviti in odpraviti tudi s hipnozo? O tem smo se pogovarjali z dr. Romanom Paškulinom, terapevtom medicinske hipnoze. 

Tekst: Milka krapež 

Se medicinska hipnoza v čemerkoli razlikuje od običajne hipnoze?

Da. Razlikuje se po tem, da zanjo veljajo standardi, usklajeni z evrop- skimi. Hipnoza je orodje, za katero je potrebno neko predznanje, da se lahko koristno uporablja. Društvo za medicinsko hipnozo Slovenije sprej- me na izobraževanje samo zdravnike in psihologe, ki takšno predznanje imajo. Potrebno je poznavanje osnov klinične psihologije, psihiatrije in so- cialne medicine; čeprav se hipnoza ne uporablja samo za reševanje psi- hičnih in socialnih motenj, temveč tudi za nekatere telesne težave in bolezni, lajšanje kronične bolečine, anestezijo v zobozdravstvu in porodništvu. Zgodovinsko znano je zdravljenje hemofilije ruskega carskega prestolonaslednika. 

Gre torej za hipnozo, ki pomaga bolnikom?

Izraz medicinska ne pomeni, da je terapija primerna le za bolnike z diagnozo. Primerna je tudi za strah, tesnobo, nespečnost, depresijo, ki še ni bolezen. Denimo, pomemben je ob- seg strahu. Poznamo ga vsi, pa to še ne pomeni, da smo bolni. Za bolezen gre, kadar je pretiran in nenadzoro- van. Hipnoza ne pomaga le ljudem v težavah. Z njo si pomagajo tudi špor- tniki, menedžerji, umetniki in drugi za izboljšanje uspešnosti. Seveda pa so spremenjena, recimo temu neobičajna stanja zavesti lahko vrata do spoznanja globljih bivanjskih resnic, tudi v duhovnem smislu. Stanje uma med globoko meditacijo ali molitvijo ni dosti drugačno. 

Se pravi, da lahko, na primer, pri športnikih zmanjša tremo? 

Tudi, hkrati pa lahko služi za priprave in izboljšanje rezultatov. Pri smučarjih gre denimo za vizualizacijo proge, tako imenovani psihični trening, ne da bi fizično trenirali. Namesto da bi se izčrpavali dan pred tekmo, uporabijo posebno stanje uma kot nekakšen simulator. Hipnoza hkrati pomaga izboljšati koncentracijo, osredotočenje. Lahko gre tudi za umetniško področje, za iskanje navdiha. 

Imajo ti ljudje blokade, da nimajo navdiha, ali pa ga hočejo le izostriti? 

Bolj gre za izostritev. Sloviti glasbenik Leonard Bernstein je na primer rekel, da je pri ustvarjanju v po- sebnem stanju, ko zanj svet okrog njega ne obstaja; note se kar same za- pisujejo, je v transu. To je neobičajno stanje zavesti, ki ni nekaj čudaškega, ni pa vsakdanje. Človeku je to sicer naravno dano v prvih nekaj letih življenja, ko še ni obremenjen z mnogimi informacijami in izkušnjami ter je v harmoniji sam s sabo. Temu reče- mo, da je usklajen s svojim sebstvom, ki pa ga počasi izgublja. Hipnoza omogoča prav to, doživljanje samega sebe; zaveš se svojega bistva, ki je potlačeno. Ljudje tako spoznajo, kaj naj bi v življenju res počeli. Morda so bili vse življenje nesrečni, ker se tega niso zavedali. Ne najdejo prave- ga vzroka za pomanjkanje energije, v resnici pa gre za globoko nezadovoljstvo z življenjem, ki ni njihovo. Pri hipnozi lahko človek spet pride v stik s samim sabo. 

Kako lahko s hipnozo zmanjšate bolečino, na primer pri rojevanju? 

Tudi v hipnozi je kar nekaj različ- nih področij. Terapevti se navadno specializirajo za posamezno področje. Pri nas se je z medicinsko hipno- zo prvi ukvarjal porodničar prof. Marjan Pajntar in mnogim z njo olaj- šal porod ali pa jih nanj psihično pripravil. Zanimivo, kaže, da živali ob rojevanju ne doživljajo večje boleči- ne. Verjetno se ne ukvarjajo s skrbmi glede prihodnosti. Pri človeku pa je bolečina tisto, česar je žensko strah. Torej je strah dvojen: pred bolečino in pred tistim, kar sledi po porodu. Hipnoza pomaga ta strah zmanjšati in poudariti veselo, srečno plat dogodka. Bolečina je zelo subjektivna in pri tem ima veliko vlogo čustvena sfera. Zato nekateri bolečino lažje prenašajo; čutijo jo, a lahko živijo z njo. Drug človek pa že blažjo bolečino zelo slabo prenaša. Vendar pa se da te in tudi čustvene bolečine s hipnozo zmanjšati, ublažiti.

Nekateri pravijo, da pri bolečinah ni vedno uspešna.

Ljudje so za hipnozo različno dovzetni. Pri bolečini, ki je posledica dolgotrajnih okvar, je že olajšanje bolečine do znosnosti ali pa zmanjšanje pogostosti napadov za marsikoga življenjskega pomena. Nekate- ri imajo močno potrebo po nadzoru oziroma jih je strah, da bi ga izgubili, zato pri njih traja nekoliko dlje, da se sprostijo in vstopijo v spremenjeno stanje zavesti. Poleg tega hipnoza za anestezijo ni povezana samo s posegom, temveč tudi s pripravo nanj. Če je bolnik dobro pripravljen, sproščen, je bolečina lahko precej manjša. Na doživljanje bolečine, kot reče- no, močno vpliva strah. S hipnotsko pripravo se oboje lahko zmanjša, kar velja tako za kirurške posege kot za porod. 

Za kaj ste se specializirali vi?

Za pomoč pri življenjskih spre- membah, pri osebnostnem razvoju, da gre človek v korak s časom in okoljem ter tako odpadejo simptomi tesnobe, depresij, nespečnost in tudi posledične zasvojenosti. Hipnoza je prvenstveno diagnostični postopek, ko človek v transu uvidi, kaj je nje- gov problem. Potem pa se uporabi za terapijo, pri kateri pa bolnik ni pasi- ven, kot si marsikdo napak predsta- vlja. Ko je človek v transu, je do neke mere seveda nedejaven. Vedno pa ga povabim, da sodeluje in skupaj oblikujeva delovni načrt. Kadar je zdra- vljenje celostno, bolnik postane deja- ven v svojem zdravljenju. Tako ne gre samo za lajšanje simptomov, temveč za vzročno zdravljenje bolezni.

Pri psihosomatskih motnjah fizičnega vzroka za težave ni mogoče najti. 

Če je človek vse življenje nezadovoljen, nesrečen in pod stalnim stresom, ker je recimo njegov poklic napačen, kmalu sledijo tudi zdravstvene težave. Sicer pa je večina današnjih bolezni socialnih, posledica napačnega načina življenja, razmišljanja. Potrebna je higiena misli, besed in dejanj. Ko stopiš na svojo pravo pot, spet dobiš veselje do življenja. To veselje prebudi zdravilne mehanizme v človeku. Telo se pogosto lahko samo pozdravi, če mu zagotovimo pogoje za to.

Kako je s tem pri raznih boleznih, raku, na primer?

Rak ni psihosomatska bolezen v ožjem pomenu, sta pa njegov nastanek in tudi verjetnost ozdravitve vsekakor povezana s psihičnim stanjem človeka. Možgani pod stresom vplivajo na nadledvični žlezi, ti pa izločata kortizol, stresni hormon, ki vpliva na imunski sistem in ga iztiri. Ko je oslabljen, je človek bolj dovzeten za bolezni. To ne pomeni zgolj okužb, temveč se lahko začne v takem stanju razvijati rak, na primer. To je danes znano in dokazano. Imunski sistem, ki dobro deluje, lahko rakave celice uspešno odstranjuje. Če je oslabljen dlje časa, pa tega ne more. Bolniku z rakom lahko s hipnozo vrnemo upanje, vero v ozdravitev, kar je tudi zelo pomembno. V vsakem primeru pa vplivamo na kvaliteto življenja in pri neozdravljivih bolnikih na spravo s samim sebojin življenjem. 

Bolnikom s srčnimi boleznimi, na primer zožitvijo žil, hipnoza ne more kaj dosti pomagati ali pač? 

Poleg tega, da s hipnozo lažje dosežemo spremembo škodljivega življenjskega sloga, ki je do težav sploh pripeljal in jih tudi poslabšuje, lahko pomaga tudi tako, da človeka pripravi na zaplet, recimo napad angine pektoris. S tem sicer zapleta ne preprečimo, zmanjšamo pa panični odziv z nadaljnjim poslabševanjem in tako morda preprečimo tudi najhujše. 

Kako je s fobijami? Na primer strahom pred zaprtimi prostori, višino, dvigali?

Prav na tem področju je hipnoza zelo učinkovita. Te fobije so navadno posledica neke izkušnje, ki se je pogosto celo zavedamo, a si ne znamo pomagati. Leva in desna polobla možganov pri sodobnem človeku nista dovolj harmonični. Leva hemisfera, ki je bolj razumska, nam recimo dopoveduje, da je strah neutemeljen. Toda razum ne more doseči desne strani, nekaj je vmes. Stare izkušnje povzročajo strah in nič ne pomaga, ker čustva ne verjamejo razumu. Hi-pnoza pa doseže, da besede dosežejo čustveni svet, desno poloblo. Če je neka okoliščina povezana s strahom, jo hipnoza lahko na novo poveže s prijetnejšim doživljanjem. Potem pa je treba to prenesti v resnično življenje, postopoma od manjših k vse večjim izzivom. Brez truda tudi tu ne gre. 

Kako je to področje urejeno pri nas? 

Medicinska hipnoza je v svetu, na primer v Nemčiji in ZDA, priznana metoda za zdravljenje različnih bolezni. Pri nas še nismo tako daleč. Vendar je nedavno Društvo za medicinsko hipnozo Slovenije na zdravstveni svet poslalo vlogo za priznanje medicinske hipnoze kot uradne metode za zdravljenje. Upamo, da bomo kmalu dobili pozitiven odgovor. 

Medicinska hipnoza (Zdrave novice – psihologija)

Predstave o delovanju, učinkih in koristih hipnoze še vedno prepogosto močno odstopajo od realnosti.

Besedilo: Mitja Perat, Inštitut za razvoj človeških virov 

Pogosto so obarvane s pridihom mističnosti in vraževerja, toda sodobne znanstvene raziskave nesporno in na več nivojih upravičeno umeščajo medicinsko hipnozo kot relevantno in izjemno učinkovito intervencijo, ki v svoji vsestranskosti pomaga in odpravlja ne samo različna telesna in duševna bolezenska stanja, ampak s pomočjo hipnoze lahko tudi izjemno uspešnoin v polni moči učinkovito izkoristimo neverjetno moč naše podzavesti in tako hitreje dosežemo zastavljene cilje, tako na zasebnem kot na poslovnem področju. 

Kako učinkuje?

V hipnozi ni nič magičnega ali paranormalnega. Sodobne raziskave zlahka prek preučevanja delovanja možganov pojasnjujejo, da lahko v hipnotskem transu aktiviramo določene predele možganov in tako v polni moči uporabimo lastne psihološke vire
za premagovanje težav in zdravjenje. Seveda je hipnoza izjemno kompleksen proces, mnogo bolj kompleksen, kot so strokovnjaki sprva mislili, saj prek 12 teorij o delovanju hipnoze še vedno ne zmoremo v polni meri razložiti fenomena hipnoze, lahko pa seveda opazujemo in preučujemo pozitivne učinke. Še več, prav vse zdravilske metode nezavedno in dostikrat nestrokovno uporabljajo fenomen hipnoze za doseganje sprememb in to je tudi razlog njihove včasih navidezne uspešnosti. Odpravljanje bolečine je lep primer navedenega, saj se strokovnjaki s področja duševnosti zavedamo, da je bolečina subjektivna interpretacija, na katero lahko zelo vplivamo. Zdravljenje z 
vero, polaganjem rok in podobno pogosto močno vpliva na zaznavanje bolečine, včasih do te mere, da bolečina povsem izgine, kar je v nekaterih primerih lahko zelo nevarno, zato naj velja, da bolečine nikdar ne odpravljamo, če zagotovo in nedvoumno ne poznamo njenega vzroka.

Človeštvo zavestno uporablja moč hipnoze vsaj dva tisoč let, nezavedno pa gotovo dlje, saj ni umirjanje otroka z zibanjem in petjem nič drugega kot oblika hipnoze. Hipnoza ni popolno zdravilo za vse težave večine težav, ki tarejo sodobnega človeka in so neposredno povezane s stresom, prav tako pa včasih zaleže tudi tam, kjer nobena druga intervencija nima učinka.

Hipnoza ni popolno zdravilo za vse težave in ima tako kot katera koli psihološka ali medicinska intervencija svoje omejitve, toda v večini primerov brez nezaželenih stranskih učinkov. Včasih je dobrodošla kot samostojna intervencija, včasih kot dopolnilna k drugim metodam zdravljenja, v vsakem primeru pa je svetovno priznana kot relevantna metoda zdravljenja. Največja prednost hipnoze pred drugimi sredstvi je seveda v spektru raznolikosti učinkovanja, saj so omejitve za njeno uporabo izjemno majhne, hkrati pa lahko s hipnozo odpravljamo in lajšamo kar najširši spekter težav. Je odlično orodje pri odpravljanju večine težav, ki tarejo sodobnega človeka in so neposredno povezane s stresom, prav tako pa včasih zaleže tudi tam, kjer nobena druga intervencija nima učinka. 

Kako poteka proces?

Kaj pričakovati od hipnoze, ko se naročimo na obravnavo, je pogosto vprašanje, za katerim se seveda skriva radovednost o samem poteku procesa. Klienti so pogosto negotovi, ali bodo v procesu sploh znali sodelovati, zato menimo, da je izjemnega pomena, da po zbiranju anamneze v uvodni seansi klienta opolnomočimo 
in naučimo, kako naj v procesu optimalno sodeluje. Ne samo, da je ustrezno informiran klient občutno samozavestnejši in osvobojen predsodkov, ampak tudi optimalno izkorišča koristi hipnotskega procesa. Za primer naj samo navedem primer iz strokovne literature, ko klient ni bil informiran in se je zavestno upiral procesu hipnoze, misleč, da bo zdrsnil v hipnotski trans šele takrat, ko se temu ne bo več mogel upirati. To je seveda povsem nerealno pričakovanje, saj je hipnoza sodelovalni proces, in če nekdo ne želi biti hipnotiziran ter se temu upira, potem preprosto ni mogoče doseči delovnega stanja, ko bi lahko hipnoza kakor koli učinkovala. 

Ko klient prvič doživi izkušnjo hipnoze in to naredi zlahka, je odziv skoraj praviloma zelo prežet s pozitivnim občudovanjem, v glavnem nad lastno sposobnostjo uma, 
s kakšno lahkoto lahko doseže stanje koncentracije in globoke sproščenosti. 

Presenečeni so tudi klienti, ki so do sedaj uporabljali vse možne metode sproščanja in podobnih praks, saj je globina mirne in varne sproščenosti ob povečani koncentraciji v hipnozi navadno neprimerljiva s čimer koli.

Tako se klienti postopoma učijo in urijo ter spoznavajo skrito moč svoje podzavesti in so pogosto osupli nad hitrostjo učinkov, ki jih lahko v stanju hipnoze brez napora dosežejo in obdržijo. Po pravilu je vsaka naslednja seansa prijetnejša od prejšnje, saj vsaka izkušnja poglablja in utrjuje tudi sposobnost za doseganje in ohranjanje prijetnega transa, katerega primarni namen je vzpostavitev stika z našimi pogosto še neodkritimi notranjimi viri. Sodelovanje v procesu pa je pogosto diametralno nasprotno delu v budnem stanju in se razločuje zlasti v lahkotnosti in neposrednosti, mirnosti in močni koncentraciji. Za kar bi se v budnem stanju morali močno truditi, v hipnozi storimo lahkotno in natančno, saj smo prosti vseh negativnih samovrednotenj in sodb, ki pogosto izkrivljajo učinkovitost. Ko tako ponotranjimo izkušnjo, da nekaj zmoremo, potem lahko tudi v povsem budnem stanju z lahkoto izhajamo iz novo tvorjenih izkušenj in jih prenesemo v vsakodnevno življenje. 

Hipnoza in slavne osebnosti

Kar nekaj slavnih osebnosti je odkrito priznalo, da so se pri svojem zasledovanju ciljev posluževali ali se še vedno poslužujejo hipnoze, saj v tem blagodejnem stanju z lahkoto dostopamo do tistih skritih resursov naše podzavesti, do katerih navadno nimamo zavestnega dostopa. Med bolj prepoznavnimi uporabniki hipnoze so na primer Jackie Kennedy Onassis, Matt Damon, Sir Winston Churchill, Andre Agassi, skratka uspešni ljudje z zelo različnimi potrebami in področji delovanja, ki so si vsi po vrsti uspešno pomagali tudi s pomočjo hipnoze premostiti prenekateri problem.

Najpogostejši miti o hipnozi

Dokler človek sam ne izkusi blagodejnega učinka hipnoze, je na milost in nemilost prepuščen predstavam, ki si jih ustvarjamo na podlagi informacij na primer iz lmov, odrske hipnoze in literature ali pa celo iz laične izkušnje, vendar so v večini te predstave netočne, zavajajoče in včasih celo škodljive, saj lahko vzbujajo strah in negotovost ter s tem odvrnejo od uporabe te sicer izjemno učinkovite intervencije. Res je, da hipnoza ni primerno orodje za laike, saj je zelo močno orodje in tovrstni poizkusi se lahko končajo z včasih zelo neprijetnimi nepredvidljivimi posledicami. Tako kot se kirurških operacij lahko lotevajo le kirurgi, naj se hipnoze poslužujejo samo tisti, ki imajo zadostna psihološka in psihopatološka znanja. Tudi skalpel zmore uporabljati vsak povprečen človek, pa to nikakor ne pomeni, da zna uspešno operirati pacienta. Pomembno se je tudi zavedati, da se odrska hipnoza bistveno razlikuje od medicinske hipnoze. To, kar je moč videti in brati v medijih, nikakor ni točna predstava o hipnozi, saj je izkušnja hipnoze močno subjektivno obarvana in subtilna, zato jo je v vsej svoji kompleksnosti težko ubesediti. 

Tisti, ki hipnotskega transa še niso doživeli, si ne predstavljajo, kako občutno se v njem poveča stopnja koncentracije, ki je povsem lahkotna in nenaporna. Iz tega sledi neupravičenost mita, da so dobro hipnotizabilni ljudje manj inteligentni, saj je za doseganje transa potrebna zdrava stopnja koncentracije, ki pa je manj inteligentni ljudje ne zmorejo ohranjati najbolje. Prav tako je povsem neupravičena domneva, da so hipnotizabilni ljudje bolj labilni in čustveno nestabilni. Hipnoza je namreč kooperativni proces, ki temelji na zaupanju. 

Čustveno labilni ljudje so navadno precej nezaupljivi in včasih celo paranoidni in zato težje hipnotizabilni. Bolj kot je človek čustveno stabilen, lažje in z več radovednosti doseže in uspešno ohranja globok hipnotski trans. Glede na to, da je vsaka hipnoza brez izjeme vedno samohipnoza, prav tako ne drži, da je človek v transu pod kontrolo hipnotizerja. Nikogar ni moč hipnotizirati proti lastni svobodni volji in človek pod hipnozo, v hipnotskem transu torej, ne bo naredil ali povedal prav ničesar, česar ne bi povedal ali naredil tudi v povsem budnem stanju. 

Vsak dan spontano vstopamo v trans 

Smeh, ki ga iz nas izvabi komedija na televiziji, kinu ali gledališču, je posledica hipnotičnih učinkov, prav tako sanjarjenje na plaži, ko nas prijetno toplo sonce greje, v daljavi pa odzvanja ritmično zaganjanje valov ob obalo, pospremljeno z galebjim čivkanjem, mi pa največkrat zaprtih oči sanjarimo o prijetnih preteklih izkušnjah ali svetli prihodnosti, in ker smo v tako prijetnem stanju sproščenosti, ne posvečamo pozornosti oviram, temveč se osredotočamo na lastno notranjo moč, s katero bomo te ovire na poti do cilja uspešno razreševali. Vse to so izkušnje, ki so na moč podobne hipnointervenciji ali povedano drugače, tako se počutimo med hipnozo, in ker smo opolnomočeni, lahko tako prijetno stanje še precej intenzivneje poglobimo in ga doživimo v odsotnosti ovir, miselnih blokad, predsodkov in bojazni, da nam ne bi uspelo. Takrat je naš um prost vseh vrednostnih sodb in prijetno sproščen, a hkrati izjemno skoncentriran in pripravljen, da ponotranji smiselno izkušnjo, ki jo bo zlahka udejanjil tudi, ko bo prešel v vsakodnevno rutinsko delovanje, kot se obnavljajo čustveni spomini po vrnitvi z prijetnega in zanimivega dopusta ter v nas še dolgo odzvanjajo prijetni utrinki in prizori, ki oživljajo prijetna čustva – sončni zahodi, zvoki valov, vonji mediteranskih dišav in podobno. V tem prijetnem stanju zlahka zmoremo stvari, ki se jih lahko v povsem budnem stanju sicer bojimo, ali pa obvladamo situacije, v katerih se sicer počutimo negotove. V hipnotskem transu zmoremo namreč z največjo lahkoto in zelo hitro povleči na dan vse naše sposobnosti, jih močno okrepiti in omogočiti umu, da jih povsem avtomatično uporabi v budnem stanju, kadar koli je to potrebno.

Interview with ESH past president Marjan Pajntar (ESH Newsletter)

by Consuelo Casula 

Let me introduce Marjan Pajntar, medical doctor with a degree also in Psychology. He became Doctor of Science in Obstetrics and Gynecology and has been Nominated Full Professor of Obstetrics and Gynecology, Senior Health Councilor and Head of Research Unit, at University Medical Centre, Department of Obstetrics and Gynecology, Ljubljana. 

He is the Initiator and leader of the Slovenian Perinatal Information System and the Project manager of “Quality of Health Service in Slovenia” project. He has also been Medical Chamber of Slovenia and Ministry of Health. He is author and co-author of more than 350 scientific and professional articles. One of his famous books in his country is the ‘text book: Pregnancy and Labor’ (1962) an introduction of hypnosis for pain relief during labor in Slovenia. 

He is also the founder and president of the Clinical and experimental Hypnosis society of Slovenia. In 2007 he Co- founded the Society for medical hypnosis in Slovenia and is its president. 

CC: Dear Marjan, thank you for participating to this interview. Please describe your background. What led you to become a medical doctor expert in psychosomatic disorders, and what drew you to hypnosis in particular? 

MP: I wanted to help people so I went to study medicine. As a student of medicine I found out that there are reasons for some illnesses in mind and so I went to study psychology as well. When I was practicing in maternity hospital I wanted to help parturient women in psychological way. So I began to study hypnosis from books. In those days, Swedish colleagues were very good at different fields of hypnosis. They had a great activity in helping parturient women with hypnosis, so after the Malmo congress I went to Swedish maternity hospital several times to see how they perform it. 

I went to Sweden to see how they used hypnosis to help people. Then I saw that duration of labor and some complication of pregnancy and labor might have been connected with women’s personality, I made a research for my PhD. All work with obstetric and later gynecological patients increased my interest in hypnotherapy. 

After that beginning I started studying hypnotherapy in neurotic and psychosomatic illnesses and I made a decennium of research with electronic bioengineering in the field of locomotors nerve lesions (stroke, peripheral nerve lesions etc.). 

CC: What is your current work focus, and what role does hypnosis play in it? 

MP: As retired professor of obstetrics and gynecology, I am fully involved in a hypnotherapeutic practice mainly with the broad variety of neurotic patients, psychosomatic troubles, with ego strengthening for students, managers etc, giving support to pregnant women during pregnancy and teaching them self- hypnosis especially for the time of labor. 

In Slovenia the interest for medical hypnosis is increasing. At the meetings of our society we have lectures about the newest discoveries and we are regularly organizing courses for medical doctors and psychologists, We teach them the basics of hypnosis and also more advanced hypnotherapy. Also newspapers nowadays are very interested in hypnosis, there are a lot of articles about hypnosis, especially after Catherine, duchess of Cambridge, gave birth under hypnosis. 

CC:. You are one of the founders of ESH please tell us something about those days 

MP: At the beginning of ESH there were no strict rules, so at the time of the congress in Malmo, we decided that the president of ESH should be the leader of the present congress. As a committed co-founder of ESH, with Peo Wilkstrom among others, I got the opportunity to be the president of the second congress. At that time, Sweden had the strongest hypnotic society in Europe with more than 1500 members. They issued their own paper Hypnos and had a great possibility of administrative support. For this reason, after the congress in Malmo they continued with administrative work of ESH, and my priority was to prepare the congress of Dubrovnik. After the congress in Dubrovnik, Italian colleagues took care for the congress in Abano Terme. After the congress in Malmo we founded our “Slovenian Society for clinical and experimental hypnosis”. At that time we had 120 members.

CC: You have served as the ESH president from Dubrovnik (Yugoslavia) 1981 to Abano Terme (Italy) 1984. The Dubrovnik congress was the second ESH congress. Can you tell us some anecdotes about this congress? Tell us about the atmosphere, the people, the topics discussed during the congress. 

MP: The second ESH congress was held in Dubrovnik (former Yugoslavia, now Croatia) from 12 to 18 May 1980 with the title “Hypnosis in Psychotherapy and Psychosomatic Medicine”. The congress was held in a beautiful place and had a great success on scientific and social fields. At that time I was very satisfied with helping some colleagues from Hungary (Eva Banyay and Istvan Mezarosh) that came from the other side of the iron curtain. During those years the political atmosphere was unpleasant because of the death of Yugoslav president Tito: for this reason many registered colleagues from USA did not come. 

There were about 500 participants in Dubrovnik. At that time our Slovenian society was a member of ESH and ISH but we always had problems with membership fees: now it is quite the same. The members of our society (Slovenian Society for hypnosis in medicine) are interested to become members of ESH, but there is always money problem. 

The topics of the congress were many such as: suggestibility and hypnosis, psychological processes in hypnosis, neurophysiologic processes and measurements in hypnosis, clinical and therapeutic problems in pain, clinical and therapeutic problems in psychosomatics, obstetrics and gynecology, clinical and therapeutic problems in interne medicine, clinical and therapeutic problems in dentistry, clinical and therapeutic problems in rehabilitation. There were workshops in psychotherapeutic problems, clinical and therapeutic problems in psychiatric conditions, clinical and therapeutic problems in neurological conditions, hypnosis in relaxation, clinical and therapeutic problems in children. 

CC: Can you tell us something about the AbanoTerme congress in 1984? Tell us about the atmosphere, the people, the topics discussed during that congress. 

MP: In Abano Terme I remember there was a warm atmosphere with kind Italian people, good food and warm Thermal water for swimming. 

CC: In those years ESH was at the beginning of its existence, and so you contributed to give it a foundation and a direction. What were the intent, the mission and the values of ESH in those years? 

MP: The intention in those years was that the European hypnotists would have its own politics regarding the themes of ESH interest. Beside, through having congresses held in Europe, more European colleagues would have come. That was very important especially for the colleagues coming from the East. With our own society it would be easier for us to spread hypnotic knowledge among doctors and psychologist in countries where hypnosis was not well accepted (Germany and especially in Italy, where in that time they had to use the word sophrology instead of hypnosis because many serious doctors were afraid of using the word hypnosis). 

CC: What is your best memory of those years 

MP: The best memories of those years were that founders of EHS were right and the main ideas of ESH were spreading very quickly through Europe, as well as in Slovenia. I was proud especially that in Slovenia we had good research, with electronic evidence of muscle EMG (more than 50 articles). The best memories are about the friendly collaboration with the Swedish colleges, also cofounders of ESH (Peer Wikstrom, Basil Finar). They gave me a great support. 

The worst problems were connected with our (Slovenian) problems with paying ESH fees. 

CC: During your presidency, what style of leadership did you adopt? 

MP: At the beginning of ESH my greatest problem was arranging congress and inviting different people to come and to become members of ESH, the other problems were solved in Sweden. 

CC: You now come from the future of that experience, is there something in particular that you are proud of, and something in particular that you regret, or some- thing that you, would now like to have done differently? 

MP: I am proud that we had the strength to organize such a congress in a country which was between east and west, despite the politically difficult circumstances in Yugoslavia. 

CC: You have seen ESH grow and prosper, how do you consider ESH development? Do you like what ESH has become? 

MP: I was not present at all ESH congresses, mainly because of the lack of money. The second reason was that the main leadership at that time was taken over by some people full of superiority. They thought that the size of scientists’ country is crucial for their ideas being accepted or not. The atmosphere became quite different from the one of the beginning of EHS. Now I am very glad that you a woman with a nice personality became the president. 

CC: Thank you very much for your compliment, I take it as a support and encouragement. Tell us something about hypnosis in your country, its development, and its use today. 

MP: For the book edited by Peter Hawkins and Michael Heap: Hypnosis in Europe, I wrote a chapter regarding hypnosis in Slovenia. After the congress in Dubrovnik there was a great interest for hypnosis in obstetric and rehabilitation, but in 10 years the interest has diminished, mainly because at that time doctors providing hypnotic aid could not be paid, so many of them gave up this activity. In the last 10 years the interest for hypnotherapy has increased among young medical doctors and even more among psychologists, and I am very glad that interest between both students of medicine and psychology is becoming greater and greater. We started educating them in workshops with 150 hours of theoretical and practical knowledge of hypnosis and hypnotherapy. In the medical faculty of Maribor they are interested in lectures about hypnosis in postgraduate education and it will begin in this year. We also established a new “Society for Medical Hypnosis in Slovenia”. We accept the EHS code of ethics and we collaborate with Bernhard Trenkle in our trainings. 

CC:. Following ESH activities, what changes have you noticed in the last years? What do you observe about how the use of hypnosis varies from one culture to another? What do you observe about how the use hypnosis in the field of Medicine, dentistry, psychotherapy and research varies from one congress to another? 

MP: My opinion is that in the fields you mentioned there is too much work, papers and lectures which are without any evidence-based medicine rules: this fact diminishes our endeavor to give hypnosis and our treating with hypnosis a status of serious therapy possibilities. 

CC: What kind of suggestions or advice can you give a young scholar of hypnosis, how can you encourage a young psychologist to study hypnosis? 

MP: I would tell them: “In your therapeutic work with different illnesses do not forget about body-mind connection, do not forget that many illnesses are based on psychological causes – psychosomatic illnesses. Such illnesses can be cured quicker with brief therapy in hypnosis”. 

CC: I thank you very much for your great contribution. 

Vir

Ne čaram, zdravim! (Jana)

Hipnoterapevt prof. dr. Marjan Pajntar o medicinski hipnozi, ki je terapevtsko sredstvo izjemnih razsežnosti.

Leta 1962 je v Sloveniji rodila prva ženska brez bolečin, hipnotiziral jo je dr. Marjan Pajntar, profesor ginekologije in porodništva, ki je medicinsko hipnozo, obstajata še odrska in samohipnoza, pripeljal v Slovenijo. Od takrat je minilo že 50 let, a do hipnoze smo v Sloveniji še vedno zelo nezaupljivi, čeprav gre za medicinsko terapevtsko sredstvo izjemnih razsežnosti. V tujini jo uporabljajo v zobozdravstvu in namesto anestezije pri operacijah, v Sloveniji pa njen pionir, prof. Pajntar, z njo pomaga številnim ljudem z različnimi težavami, boleznimi in problemi, od depresije, glavobolov in migren do grizenja nohtov, jecljanja, kajenja, hujšanja in, kar je zelo pomembno, s hipnozo lahko ozdravi psihosomatske bolezni, kot so alergije, chronova bolezen, dermatitis in astma. Najhujši in najtrši izziv pa so mu narcisi in razvajenčki.Čeprav ste prvi porod pod hipnozo izvedli že leta 1962, se ljudje hipnoze še vedno malo bojimo.
 

Ja, nekateri so do hipnoze zelo nezaupljivi in sam sem doživljal številna nasprotovanja. Še pred kratkim sem srečal kolega, profesorja, ki me je vprašal, kaj pa je s tistim mojim »čiribiribimom«. Marsikdo sploh ne verjame, kaj vse se da narediti s hipnozo. Seveda morate vedeti, da hipnoza ni alternativna metoda, ampak veda, in že 3000 let staro medicinsko terapevtsko sredstvo. V srednjem veku je bila prepovedana, saj jo je Katoliška cerkev povezovala s hudičem. V moderni dobi jo je leta 1955 kot terapevtsko sredstvo priznalo britansko zdravniško združenje, leta 1958 ameriško, medtem pa celo papež Pij XII. z besedami, da je hipnoza v rokah strokovnjaka dobro sredstvo za diagnosticiranje, zdravljenje in raziskovanje v dobro človeka. Prav sedaj se trudim, da bi jo kot tako priznali tudi v Sloveniji. 

Kako ste ugotovili, da lahko hipnotizirate druge?

Hipnotizira lahko tako rekoč vsakdo, imeti pa mora določeno znanje. Ne gre za nadnaravno moč, ki bi jo imeli samo nekateri. To je veljalo v preteklosti, recimo še pred prvo svetovno vojno, ko je hipnotizer Sengali hipnotiziral vso opero s carjem vred in zatrjeval, da vsi delajo, kar on hoče. Prav tega se ljudje bojijo pri hipnozi, da bi nekdo drug vplival na njihovo obnašanje. 

Kako to, da ste se kot zdravnik pravzaprav začeli ukvarjati z dejavnostjo, ki je veljala za napol čarovniško?

Že od nekdaj sem vedel, da sta psiha in telo povezana, da so bolezni psihosomatske in da psiha vpliva na telo, na njegove funkcije in bolečino. To je zdaj že veliko bolj poznano, a kljub vsemu še ne dovolj. Takrat, ko sem začenjal s hipnozo in iz nje delal doktorat, je bilo to pregrešno mišljenje. Veljala je samo materija in šele daleč za njo morda malo duha.

Kako bi bralkam, ki so že rodile in poznajo porodno bolečino, razložili, da se jo da odstraniti?

Zdaj je znano, da lahko senzorične podatke o bolečini, ki potujejo po hrbtenjači, zaustaviš oziroma prehitiš s pozitivnimi predstavami. Jaz sem vse porodnice v hipnozi pošiljal na morje, tam so se lepo počutile in dražljaj o tem lepem počutju je prišel do možganov hitreje kot bolečina. Z računalniško tomografijo se da natančno spremljati, kaj se dogaja v možganih, lahko se natančno vidi, kateri center v možganih je bolj vzdražen od drugega. Zato se hipnoza spet vse bolj uporablja, recimo namesto anestezije. Belgijci in Danci delajo številne kirurške operacije pod hipnozo, skoraj brez zdravil. Tako je veliko ceneje in manj škodljivo kot kemijske snovi.

Vendar verjetno kljub vsemu obstajajo meje, ko hipnoza ne more ustaviti bolečine.

Ja, so meje in tudi bolečine se ne da popolnoma odstraniti, zato govorimo o zmanjševanju. So področja, ko se da bolečino zelo zmanjšati, in druga, ko se tega ne da. Poleg poroda brez bolečin lahko to pomaga pri zobni medicini in zmanjševanju kroničnih bolečin, na primer pri artritisu in raku. V Nemčiji imajo veliko zobozdravstvenih ordinacij, kjer bolečino zmanjšujejo s hipnozo. Lahko se odstrani tudi le strah pred zobozdravnikom. Meni zobozdravnik vse dela brez injekcij, ker se sam hipnotiziram.

Sergej Pušnar: Porodi pod hipnozo so veliko enostavnejši (Ženska.si)

Avtorica: Jerneja Batista

O vse bolj popularni metodi poroda – porodu pod hipnozo – smo govorili z ginekologom in porodničarjem Sergejem Pušnarjem.

Hipnoza je stanje usmerjene pozornosti pri kateri se tako telesno kot tudi duševno sprostimo. Je varna in uspešna metoda, še posebej, ko jo izvajajo medicinsko izobraženi hipnoterapevti, kot so zdravniki in klinični psihologi. Hipnozo lahko izvedemo tudi sami. Da avtohipnozo lahko dosežemo potrebujemo primerno predhodno znanje. Za podatke o porodu pod hipnozo smo povprašali Sergeja Pušnarja, spec.ginekologije in porodništva.

Bolečina je pri porodu s hipnozo zmanjšana za več kot polovico!“Obe vrsti hipnoze sta primerni za porodnice, pri katerih vnaprej ne pričakujemo porodnih zapletov in si želijo mnogo manj bolečin ter krajši porod, nežen tudi za njihovega otroka,” poudarja Sergej Pušnar. Metodi sta učinkoviti pri skoraj 85 % porodnic, ki so se ustrezno pripravljale na porod v hipnozi ali avtohipnozi. V primerjavi s povsem naravnim porodom, pri katerem se ne uporablja nobene protibolečinske metode, so porodne bolečine s pomočjo hipnoze (ali avtohipnoze) zmanjšane za več kot polovico, pri epiduralni analgeziji pa za 75 %. Poleg tega sta obe obliki hipnoze povsem brez stranskih učinkov ali zapletov. “Pri porodih v hipnozi je prav tako za petkrat redkejše dokončanje poroda z vakuumsko ekstrakcijo otroka kot pri porodih v epiduralni analgeziji.” Kljub temu je epiduralna analgezija, kljub možnim stranskim učinkom zelo varna protibolečinska metoda za porodnico, katere koristi so veliko večje kot tveganje, da bi šlo kaj narobe.

Porodi so precej krajši“Porodi so pomočjo hipnoze ali avtohipnoze krajši od povsem naravnih porodov in precej krajši kot porodi v epiduralni analgeziji.” Umetne popadke uporabi zdravniško osebje pri porodu v epiduralni analgeziji skoraj pri vseh porodnicah, pri povsem naravnih porodih v približno 70 odstotkih, pri porodih, kjer uporabijo hipnozo ali avtohipnozo pa še redkeje. “Izguba krvi med porodom je, po nekaterih raziskavah, nekoliko manjša pri porodih v hipnozi ali avtohipnozi v primerjavi s porodom v epiduralni analgeziji ali povsem naravnim porodom.” Pogostost carskih rezov je pri vseh oblikah porodov skoraj povsem enaka. “Dobro pri hipnozi je to, da jo lahko kombiniramo z vsemi drugimi protibolečinskimi metodami, ki so na voljo, če je to potrebno,” pravi dr. Pušnar.

Porod pod hipnozo blagodejno vpliva tako na mater kot na otroka.Hipnoza ali avtohipnoza otroku nikakor ne škodita. Porodnice, ki so rojevale s pomočjo hipnoze so bile manj anksiozne (manj jih je bilo strah porodne bolečine, izhoda poroda itn.) v primerjavi s porodnicami, ki so rojevale povsem naravno. “Porodnice, ki so rodile s pomočjo hipnoze ali avtohipnoze so lažje vzpostavile dobro laktacijo, prav tako je bilo tveganje za poporodno otožnost ali poporodno depresijo nekoliko manjše.”

In kako je s porodom pod hipnozo v Sloveniji?“Hipnoza se v porodništvu danes manj uporablja kot v preteklosti, ker so na voljo enako, ali povprečno celo bolj učinkovite in predvsem cenejše metode protibolečinske terapije med porodom, npr. epiduralna analgezija, narkotični analgetiki. Žal pa imajo te metode tudi neželene stranske učinke,” pojasnjuje dr. Pušnar. Danes se za takšen porod odločajo predvsem porodnice, ki želijo čimbolj naraven porod z malo porodne bolečine, ki je nežen tudi za otroka, zanimanje zanj pa je relativno veliko.

In kje se tak porod v Sloveniji izvaja?“Sam imam tečaje priprave nosečnic za takšen porod v Novi Gorici in v Ajdovščini, v Slovenj Gradcu izvaja pripravo nosečnic dr. Ana Ranc, specializantka ginekologije in porodništva, v Ljubljani in okolici se lahko obrnete na prof.dr. Pajntarja, znanega slovenskega porodničarja in še bi se kdo našel. Vsi smo tudi člani Društva za medicinsko hipnozo Slovenije, ki vključuje medicinske strokovnjake različnih specialnosti. Seveda je za porod s pomočjo hipnoze najbolje, da izvaja hipnozo ginekolog in porodničar, ni pa to tako nujno,” pravi dr. Pušnar.

Za vse nadaljnje informacije o porodu pod hipnozo se lahko pozanimate na e-naslovu: [email protected]